Uvozlišče (Uhub)

Uvozlišče


Martin Butina, Ubuntu gibanje

Izbira

Te dni, ko so nam vsem tako zelo samoumevne veliki nakupovalni centri in njihovih navidezno neskončno možnosti izbire, smo pravzaprav pozabili, po kaj smo tja zares prišli. Takoj ko stopimo v brlog smo smo v trenutku očarani in pozabimo, kdo smo. Vidimo tisto kar te trgovine želijo, da vidimo in skrijejo umazane podrobnosti. Ko so ljudje soočeni z veliko izbiro, ne strmijo toliko k svoji moči, za nekaj, kar si resnično želijo. Moč in izbira sta medsebojno izmenljivi. Dokler obstaja veliko možnosti, pozabljamo o izvoru, ekonomiji, etičnosti izdelave in namena, predvsem pa preštevilnostjo izbire za trenutek pozabimo, po kaj smo zares prišli.

Ste se kdaj spraševali, kako je cena razdeljena od proizvajalca do potrošnika? Običajno proizvajalci zaslužijo le ¼ do 1/3 cene, ki jo plačate v trgovini, od tega zneska so morali odšteti še stroške. Torej kam je šel ves naš denar? No, do sedaj ste verjetno že ugotovili, kdo plačuje ves marmor trgovinah, smešno visoke plače direktotrjev, vso logistiko, hlajenje, skladiščenje in ves oglaševalski prostor v EU. To ste vi bučko;)! Ste že kdaj računali koliko vašega denarja gre dejansko za rast paradižnika ki ste ga kupili? Le 1/7 deleža. Vse ostalo je za na bencinu temelječo logistiko, herbicide, pesticide, gnojila in hlajenje. In teh 1/7 je potem namenjeno za plače pridelovalcev, davke in prispevke.

Predstavljajte si svojo lokalno skupnost kot fontano z vodometom na sredini. Voda predstavlja ekonomsko (denarno) likvidnost. Če se voda preliva zunaj meja fontane je izgubljena za vedno in jo je potrebno nadomestiti, če želimo, da fontana deluje naprej. In nova vode je včasih lahko zelo draga. To je točno tisto, kar se dogaja v naši moderni družbi. Izdelki in storitve, prihajajo v lokalno skupnost od zunaj in denar teče ven. Vodo, ki jo proizvajamo prodajajo poceni nekomu drugemu, medtem ko uvažamo njen slab nadomestek prek posrednika in smo pri tem pripravljeni plačati višjo ceno.

Lokalni kmetje ne morejo tekmovati z velikimi kmetijskimi podjetji, čeprav so morda njihovi izdelki veliko boljše kakovosti. Ker je večina ekonomike poslovanja nastavljene skozi koncept velikih trgovin, so tudi trgovci veliko bolj nagnjeni k poslovanju z nekom, ki lahko zagotovi zadostne količine tako poceni, kot je le mogoče. Pregovorno min/max načelo. Prav tako se nagibajo h konsolidaciji svojih dobaviteljev, saj manj dobaviteljev pomeni manj tudi težav. Zaradi dolgotrajne gospodarske krize ljudje poskušajo privarčevati denar tako, da kupujejo cenejše izdelke, predvsem poskušajo prihraniti pri hrani in trgovci to zelo dobro vedo. Na koncu so police napolnjene z poceni hrano nizke kakovosti, z dvomljivim izvorom le nekaj dobaviteljev. Ni ravno izbira, ki ste jo imeli v mislih kajne?

Če ste majhen proizvajalec ste gotovo močno obremenjeni z ekonomiko in najverjetneje prodajate vaše proizvode pod ceno in komaj pokrivate stroške. In verjetno se vam meša, ko vidite svoje izdelke v trgovinah po 3-kratni ceni. Morda vam celo uspe nekaj svojih izdelkov prodati lokalno, vendar vi proizvajate veliko več kot trenutno lokalna skupnost sploh zahteva. Možnost izbire je namreč dostopna vsem.

Če ste kupec veste, da nimate veliko možnost, če želite prihraniti svoj čas. Verjetno ste sposobni najti nekaj lokalnih pridelovalcev, kjer bi lahko kupili boljšo kakovost izdelkov z znanim poreklom in dobro ceno, pa so vsi tako daleč narazen, sami pa imate bolj raznolike potrebe. Komoditeta bivanja je enostavno prevelika; enostavnejši je sprehod v trgovino, kjer je vse na dosegu roke. Ampak za tisto kar velike trgovine ponujajo, plačate preveč in večino časa se nihče ne posluša vaših želja, katere izdelke, želite videti na polici in kaj je sprejemljiva cena zanje.

Toda zdaj obstaja možnost za rešitev vseh teh težav v eni sami potezi. Uhub je koncept, ki povezuje potrošnike in proizvajalce na precej bolj trajnosten način, znižuje potrebno logistiko, skladiščenje, hlajenje, marketing, odpravlja verigo posredovanja, obenem pa zagotavljajo infrastrukturo za komunikacijo potreb in rast zdrave skupnosti.

CSA_network

Opomba: razmerje med proizvajalcem in potrošnikom je po definiciji pasivna, grajena in upravljana predvsem skozi spletna orodja ter povezana skozi Uhub dostavno točko. CSA močno uveljavlja neposredni kontakt in sooustvarjanje.

Likvidnost – kroženje denarja

Različne študije so pokazale (zelo) zanimive rezultate glede na vrsto skupnosti v kateri je bila izvedena študija. Z zelo zaprtih sistemih se 75% denarja odlije stran v približno v 48 urah. Večinoma za plačila za storitve zunaj teh skupnosti ali nakup stvari v supermarketih. Zelo malo denarja ostane znotraj skupnosti, ki se porabi predvsem za plače. Denar, ki ga pustimo v supermarketih običajno zapustijo državo še isti dan za plačila dobaviteljev, birokracije, davkov in dobička za lastnike kapitala. Večina supermarketov so zgradili s posojili in obeti v prihodnje pričakovanih visokih donosov v naložbo. To je tudi razlog, zakaj so izdelki predragi in slabe kakovosti, vanjo so skriti vsi stroški posredništva, logistike in profita. Ideja cene proti vrednosti je v tem kontekstu raztegnjena do maksimuma.

Torej na mnogih področjih ni vprašanje premajhnega dotoka denarja, temveč da je večina denarja, ki vstopi v lokalno gospodarstvo odteče še isti dan v obliki izdatkov in naročila za ne-lokalna podjetja in delovno sile. Lokalna skupnost in celotna ekonomija (gospodarstvo) je precej podobno počenemu vedru. Denar vstopa v vedro od zgoraj in skozi razpoke in luknje tudi odteče. Veliko te uhajajoče vode uhaja (v obliki denar) za zunanje storitve. Puščanje samo kot tako ni prirojeno slabo, ker so vsa gospodarstva na nek način povezana in ta izmenjava denarja spodbuja inovativnost ter kulturno izmenjavo.

V skupnostih, ki se soočajo gospodarske recesijo (ta trenutek praktično celoten svet), obstajata dva načina za povečanje kroženja denarja: govorjeno v analogiji, povečamo tok vode v vedro (inflacija) ali najti načine za zakrpanje lukenj. Zakrpanje lukenj z ustvarjanjem ekonomskih povezav v ogroženih skupnostih med lokalnimi podjetji, delom in javnimi organi lahko gradimo zdrava lokalnega gospodarstva, ki se lahko postavijo na svoje dolgo po tem, ko se začetno financiranje izsuši. Kroženje denarja v danem sistemu se imenuje likvidnost, bolj se vrti, bolj postane tekoč. Včasih je hitrost, s katero denar kroži v sistemu imenovano lokalni multiplikator. Ko denar ostane v skupnosti, ki ga hkrati ustvarja in porablja, potem enak enak znesek denarja omogoča zaslužek večim ljudem. Ker se vsa poraba denarja dogaja v lokalnem okolju denar prisilno kroži hitreje v zaprtem sistemu, zaradi česar se večkrat “obrne”, pride v izmenjavo večih rok. Čeprav je količina denarja omejena, je njegova likvidnost glavno gonilo gospodarstva. Seveda je obseg denarja v obtoku pomembno saj dvig gospodarske dejavnosti ni le stvar denarja obtoku, čeprav je ta najbolj pomemben. Ko ekonomija raste, mora več in več denarja priti v izmenjavo. Lahko bodisi poveča hitrost denarja v obtoku bodisi poveča količino denarja v obtoku. Tradicionalno (in na žalost) je v uporabi le slednje (skozi inflacijo), vendar pa če denar porabljamo v lokalnem okolju, se pretok denarja s tem samodejno poveča. Povečanje toka denarja ima tudi pozitivni psihološki efekt, saj povzroča zmanjševanje strahu pred njegovo redkostjo. V sedanjem gospodarskem sistemu sta ti dve reči najbolje, kar lahko naredimo z vsem pomanjkanjem denarja na čelu. Če ne moremo povečati količine denarja, lahko vsaj povečamo hitrost njegovega kroženja z nakupom lokalnih storitev in izdelkov. Vendar pa obstajajo tudi druga orodja, ki so nam na voljo, čeprav jih ni nujno preprosto izvajati.

Vendar omejitve niso tehnične, temveč so predvsem v prepričanjih in strahu. Preskok v lokano ekonomijo (imenovano Lokalizacija) ne neposredno povezana z višjo stopnjo zavesti in zavedanja kako je denar ustvarjen, distribuiran in porabljen. Ljudje so navajeni na velike supermarkete z navidezno veliko izbiro, spoliranim marmorjem z vsemi bleščicami vred. To je subliminalna indoktrinacija, ki si je težko upreti. Ste se kdaj spraševali kaj beseda EKONOMIJA v resnici pomeni? Beseda ima grški izvor (ali je nimajo vse ;)) in je sestavljena iz grške besede OIKOS (pomeni dom, družina in splošno okolje) ter NOMOS (ki pomeni zakon, upravljanje in vodenje). Ideja ekonomije za antične Grke je bila v upravljanju lokalnega okolja v najboljšem interesu njegovih članov. To hkrati tudi implicira poštenost, sodelovanje, enakost in kreativnost, ki so vsi pomembni dejavniki za vzdrževanje obilja. Obstajajo nekatere omejitve trenutnega ekonomskega sistema, ki večinoma prihaja in nadzora izdaje in njegovega toka s strani finančnih institucij – skozi količino denarja v obtoku. Prav gotovo lahko vplivamo na hitrost denarja v obtoku, samo povečanje volumna pa lahko dosežemo zgolj z izvozom storitev in produktov izven okvirov skupnosti. Tukaj se pojavlja tudi zelo zanimivo vprašanje, kje se meje skupnosti pravzaprav končajo. Kaj sploh je skupnost, kaj jo sestavlja ter kje se meje končajo in kje začnejo, ne zgolj fizične, tudi tiste bolj subtilne, psihološke. Vsi smo povezani, pa vendar je potrebno razumeti, da podjetja in korporacije niso živa bitja, niso ljudje. Živijo zaradi profita in ne zaradi dobrobiti ljudi, čeprav se mnoga želijo predstaviti v taki luči. S tem ko stopimo stran od velikih supermarketov in s tem korporacij zaustavimo odtekanje denarja in si zagotovimo obilje. Seveda se marsikdo s tem pogledom ne bo strinjal, saj je pogost argument, da iste korporacije dajejo ljudem tudi službo. Kljub temu je strošek izčrpavanja (odtekanja) precej večji kot je dotok skozi plače in prispevke.

Rešitve v okviru obstoječe ekonomije so žal zgolj obliž. Če si resnično želimo cvetoče ekonomije pa moramo ustvariti lasten lokalni denar, neobdavčen in brezobresten. Nikjer ni zakona proti temu, saj ga izdajamo sami za lastne potrebe, predvsem pa preprečimo redkost denarja, kot jo imamo sedaj, ko nam denar v uporabo posoja finančna institucija. Denar konec koncev naj bi predstavljal zgolj merilo vrednosti.

Uhub na kratko

Uhub je sistem programske opreme, storitev, procesov in izmenjevalnih mest (imenovanih Uhub vozlišča), kjer produkti in storitve zamenjajo lastnika. Osredotočen je na lokalne proizvajalce in lokalne porabnike ter omogoča povišano lokalno kroženje denarja. Uhub kot tak je zgolj posrednik, ki povezuje ljudi skozi informacijski sistem in dostavne točke v koherentno socialno skupino. Hkrati nastopa tudi kot ustvarjalec politik, nadzora, predvsem pa kot transparenten agregator lokalnih potreb. Glavni vzvod Uhub-a je empatično vedenje – različne študije so pokazale, da ljudje ki se medsebojno poznajo in so osebno vpleteni v medsebojne redne odnose, veliko težje odločajo za prevare. Psihološki pritisk fairplay-a, ki jo ustvarja skupina, hkrati ustvarja pričakovanja obnašanja in pravil igre. Najverjetneje pa bo Uhub povezan z občinami, ki nekako predstavljajo lokalno upravo, vendar je to zgolj predlog oz priporočilo.

Uhub nima nujno stacionarne predstavitve, njegova zasnova omogoča tudi mobilno storitev. To je potrebno v okoljih kjer se Uhub komaj vzpostavlja ali kjer je za to manj razumevanja ali je celo soočena z nasprotovanjem na nivoju lokalne uprave (občinah). Vendar pa pravo moč doseže prav z stacionarno postavitvijo, saj le tako postane gravitacijska točka okoli katere se lahko razplete živahnejša trgovina, ter tudi ostale možnosti.

Na Uhub lahko gledamo tudi kot na model ekonomije oz storitve vsakega z vsakim, saj se njegova vloga jemlje kot minimalni potrebni in transparentni del posredovanja, z posredovanjem trenutne ponudbe in povpraševanja. Storitev ni brezplačna, razen tam kjer je to omogočeno, dramatično pa znižuje stroške in s tem ceno posredovanih storitev in produktov, predvsem z redukcijo logistične verige in njeno distribucijo med vse vpletene. Prav tako je dvosmerna izkušnja. Potrošniki imajo mnenja, potrebe, zahteve hkrati pa pritiskajo na ponudnike z okoljsko in socialno vestjo. Uhub prinaša v praktično manifestacijo idejo CSA (community supported agriculture; skupnost podprta z kmetijstvom), ki skozi svoj mehanizem odpravlja monokulturno proizvodnjo oz proizvodnjo ekonomsko najbolj upravičenih produktov. CSA namreč povezuje proizvajalce/pridelovalce in potrošnike/uporabnike v tesno zvezo, ki znižuje tveganja, ceno, udejstvovanje in promovira skupno sprejemanje odločitev.

Logistika

Uhub nastopa kot mediator in je nekakšen hibrid med spletno trgovino in napol dostavno službo. Vsi potrošniki dostopajo do želenih proizvodov ali storitev preko spletne storitve in jih prevzemajo na Uhub vozlišču. Nakup se opravlja ciklično; vsak cikel (poziv) je odprt glede na preddefiniran urnik, da se vsa naročila zberejo. Zatem se razdelijo po ponudnikih, ki morajo svoje izdelke dostaviti v podanem urniku na Uhub vozlišče. Urnik se določi glede na obseg, želen nivo storitve in drugih parametrov. Vsi ponudniki lahko ponujajo svoje izdelke na spletni strani ter jih dostavljajo v vozlišče po tistem ko je poziv zaključen. Uporaba pozivov je namenjena eliminaciji potrebe po skladiščenju in deluje na principu dostave v pravem času („just in time delivery“). Ker so pozivi urejeni po urniku, dostava produktov ni zahtevana vseskozi, temveč zgolj periodično, pri čemer se ponovno znižujejo stroški logistike; veliko bolj učinkovito je namreč manjkrat prepeljati več kot večkrat manj, poleg tega opravi ponudnik zgolj polovico potrebne poti do končnega kupca. Vsi produkti so vnaprej predpakirani za posameznega kupca, vendar pa lahko vsako Uhub vozlišče opravlja storitev pakiranja, da se še dodatno razbremeni ponudnika. Prevzem izdelkov se prav tako dogaja na Uhub vozlišču, pri čemer lahko vozlišče opravlja tudi dostavo do kupca ali pa se lokalno zgradi storitev dostave. Ker so razdalje zelo kratke v primerjavi s centraliziranim modelom distribucije (so namreč izrazito lokalne) se lahko t.i. „Kapilarna dostava“ dogaja tudi na precej bolj ekološki način, npr s kolesom ali električni gnanimi lahkimi dostavniki. Vsako Uhub vozlišče deluje tudi v funkciji skrbi za stranke in kot pisarna zbirnega mesta zahtevkov. Zbira izkušnje strank, njihovih zahtev ter spremlja izpolnitev CSA pogodb ter drugih obligacijskih razmerij izhajajočih iz ponujenih storitev, regulira trajnostne politike ter preprečuje zlorabe kolikor je to mogoče.

Z postavitvijo Uhub vozlišč karseda blizu končnih potrošnikov ima tudi pomemben psihološki pomen. Biti blizu potrošnikov blaži navidezno veliko izbiro, ki jo ponujajo supermarketi, saj je prevzem kupljenega blaga pravzaprav mimogrede, na poti domov recimo. Težka dostopnost je tipičen problem „kupujmo lokalno“ iniciativ. Vse se pravzaprav vrti okoli komoditete in praktičnosti.

Z zorenjem Uhub storitve se vse bolj poglablja vez z lokalnim oprtim trgom. Vse je konec koncev odvisno od lokalne skupnosti, pričakovano je da se vse več lokalnega poslovanja preusmerja na ta vozlišča, saj predstavlja učinkovit način grozdenja, prav tako pa gre za transparentno storitev. Logika se obrne, ker cena ni več primarna ovira se lokalno poslovanja osredotoča predvsem na čim bolj kvalitetno zadovoljevanje lastnega poslovnega okolja. Prav tako se lahko na vozlišča pripne tudi različne dogodke: od praznovanj do sejmov.

Organizacijske enote

Uhub vsebuje dva dela operacije – Uhub storitev in Uhub prevzemno/dostavno točko (vozlišče). Prvi del je predvsem spletna elektronska platforma, ki pokriva birokracijo, skrb za stranke, obračun in podporo. Je dejavnost, ki je na voljo vseskozi. Dostavna točka (vozlišče) je praviloma občasna dejavnost, ki je lahko stacionarna ali mobilna, vendar pa predstavlja delovno intenzivno dejavnost, ki je povrhu vsega tudi usmerjena proti strankam. Obe aktivnosti sta zelo prepleteni, vendar ga ne opravlja nujno ista poslovna entiteta. Elektronski del lahko pokriva vsa vozlišča, pokriva namreč ves potrebni del operacije. Po drugi strani vozlišča lahko ustanavljajo tako občine kot posamezniki, ponudniki ali potrošniki. Lahko delujejo kot prostovoljne organizacije ali z profesionalno ekipo. V splošnem je ideja da delujejo na vitek in učinkovit način. Priporočena oblika delovanja je kooperativa, v katero so povezani tako proizvajalci kot potrošniki, vsi imajo tako interes pri širjenju in uporabi storitve. Neprofitna zasnova delovanja omogoča da se vsi viški vlagajo nazaj v razvoj storitve in krepijo rast na vseh področjih. Zaradi nizko energetskega odtisa, promoviranju lokalnega razvoja in pravega trajnostnega načina delovanja, se pri hitrejšemu zaganjanju storitve lahko nasloni na občine oz lokalno samoupravo. Javni prostori (npr parki ali javni trgi), javne stavbe, gasilski domovi lahko služijo kot zelo dobra odskočna deska pri zaganjanju iniciative. Najboljši pristop pa je zagotovo zagotovitev trajne lokacije (ki jih je lahko več po kraju), okoli katere se lahko ustvari tudi druge aktivnosti (npr ob vrtcih, osnovnih šolah ipd). Zagreti podporniki z zmerno oddaljenostjo od glavnih vsakodnevnih poti so prav tako zanimiva alternativa.

Vsako vozlišče implementira različen nabor storitev, delno zaradi različnega nivoja obsega posredovanega blaga, delno zaradi zrelosti lokalnega trga. Predvideno je, da bo večina vozlišč prilagodila svoje operacije glede na specifično lokacijo in kulturo v kateri deluje.

Koristi

Uhub ponuja (lokalnim) pridelovalcem in ponudnikom možnost prodaje storitev in blaga lokalno za ceno, ki je višja od odkupne cene, ki jo ponuja veriga do polic v supermarketu. Eliminira bariere in konkurenco pri vstopu na trgin omogoča kvalitetnim produktom, da dosežejo svoj ciljni trg. Glede na že vzpostavljeno lokalno trgovanje je predvideno, da se bodo cene prodajanim produktom povečale med 60 in120% glede na trenutne odkupne cene. Pridelovalci in proizvajalci, ki vstopijo v CSA program lahko gradijo zaupanje, zagotovijo svojo bazo odjemalcev in razpršijo tveganje. Transparentnost je ključ pa vendar CSA ni nujna za delovanje. Ni razlikovanja med ponudniki; vsi imajo enako velik oglaševalski prostor, vsi imajo enake pravice in dolžnosti, vsi imajo enake pogoje.

Potrošniki lahko kupijo kvalitetne ekološke proizvode za (precej) nižjo ceno v lokalnem okolju. Omogoča ljudem, da se udejstvujejo sami kot ponudniki ali pa spletejo vezi skozi CSA. Ideja je da je ponudba gnana z resničnimi potrebami ljudi. Dodaten zelo pomemben aspekt je vključevanje potrošnikov v proces povratnih informacij, ki poganja lokalno ekonomijo in ločuje semena od plevela. Pravzaprav je to najmočnejše orodje skupnosti, ki ga ima na razpolago.

Proces

Prehod na samooskrbo je težka preizkušnja. Največji pričakovan gonilnik spremembe bo povišano zavedanje, cena produkta, njegov izvor in navsezadnje tudi priročnost. Če bi Uub storitev delovala na znan način, bi ga sprejela večina ljudi, vendar pa bodo spremembo prinesli prvi uporabniki, ljudje z višjo zavestjo in zavedanjem ter vsi tisti, ki bi radi prihranili na denarju vendar ne na kvaliteti. Pričakovano je tudi da bodo nižje cene za potrošnike in višje za ponudnike pravzaprav vzpodbudile premik po tistem, ko bo storitev vzpostavljena in bo dovolj ponudbe storitev in produktov.

Vsakdo lahko starta Uhub storitev, pa vendar je podpora ponujena zgolj tistim, ki se se držijo postavljenih kriterijev. Uhub je podjem lokalnega značaja (skupnosti), implementira princip „dobro za vse“, mora delovati v povezavi z ostalimi Uhub vozlišči in mora pošiljati povratne informacije v centralni razvoj in bazo znanja.

V svojem jedru je znanje s področje upravljanja vozlišča odprtokodno, vendar blagovna znamka in njegovo delovanje nista. Problem leži v poslovnem modelu, na katerem temelji. Ljudje vidijo znamko kot obliko zaupanja, torej je za uspešno delovanje, predvsem pa za pozitivno percepcijo uporabnikov nujno, da vsako Uhub vozlišče upošteva nekatera pravila, procese in etični kodeks. Prav tako je smiselno, da vsa vozlišča uporabljajo skupno infrastrukturo, kar poceni celotno operacijo, predvsem pa prispeva v skupno bazo znanja in dobrih praks. Zaupanje med Uhub vozlišči je izjemno pomembno. Vsako vozlišče mora zaslužiti nekaj denarja ali uživati druge oblike koristi v zameno za svojo delovanje, razen če je ustanovljeno s strani konzorcija, občine ali kooperative, ki ga uporablja kot prodajno mesto za svoje izdelke in za delovanje plačujejo sami. Pomembno je torej, da se dobra praksa širi med vsemi Uhub vozlišči.

Vsaka zainteresirana oseba lahko ustvari vozlišče, vendar pa bo ustanovitev Uhub vozlišča z uporabo Uhub spletne storitve, njenih orodij, politik, dobrih praks ter baze znanja, potrebna franšiza. To je žal potrebno, da se zagotovi skupni nabor procesov, politik in orodij. Vsak člen bogati celoto. Da bi lahko vozlišče delovalo je prav tako pomembna lokacija. Kljub temu, da je izbira same lokacije načeloma prepuščena ustanovitelju vozlišča, je vseeno zaželeno, da vozlišča istega tipa niso preblizu vsaka sebi. To sicer zahteva nekaj planiranja in analize, vendar je dodaten razlog za franšizno operacijo. Ko se vozlišče pridruži Uhub storitvi se vzpostavijo obvezujoče zaveze (pogodbe), ki zagotavljajo delovanje znotraj predvidenih okvirov etike, politik, ter da je aktivni član Uhub omrežja. Zaveze tudi zagotavljajo, da storitev ni zlorabljena za zasebne ali korporativne agende v konceptu „dobro zgolj zase“. V kolikor je vozlišče del Uhub storitve, se samo poslovanje redno preverja tako s sistemskega nivoja, kakor tudi skozi program „skriti kupec“. Storitev namreč zahteva uporabo spletnih orodij za spremljanje, upravljanje, izdajo ter upravljanje zadovoljstva strank.

Uhub vozlišče ima ločen plačilni proces tako da je za breme upravljanja s plačili poskrbljeno. Vse je narejeno kot predplačniška storitev. Prav tako obstaja možnost plačila po opravljeni storitvi, v kolikor je vozlišče sposobno opravljati procesiranje plačil (infrastruktura bo prav tako ponujeno skozi spletna orodja). Ponavadi to pomeni, da je vozlišče stacionarnega značaja, kot tradicionalno trgovino z namenskim osebjem.

Vsako Uhub vozlišče mora imeti dostop do interneta in čitalnik črtnih/qr kod (lahko tudi na pametnem telefonu), pomožnosti pa tudi tanki odjemalec za tiste stranke, ki nimajo dostopa do spleta in lahko naročila opravijo kar na mestu.

Nakup in prodaja

Stranke kupujejo produkte in storitve na spletu preko Uhub storitve z brskanjem po ponudbi, ki jo ima vsako vozlišče na razpolago. Vsi ponudniki, ki oskrbujejo neko vozlišče so predstavljeni v skupni ponudbi (unificirana ponudba), ali pa brskajo po ponudbi zgolj enega ponudnika (virtualne trgovine) znotraj te skupne ponudbe. Z različnimi filtri se ponudba lahko poljubno zoža, vendar pa se prodani izdelki nahajajo na skupnem računu in tudi plačajo s z enkratnim znaskom, glede na vozlišče kjer so bili izdelki kupljeni. Ponudniki lahko oskrbujejo več kot eno vozlišče, kljub temu pa se definicija „lokalno“ upošteva tudi pri ponudbi. Ponudniki niso omejeni zgolj na podjetja oz organizacije, lahko so tudi zasebniki, čisto navadne fizične osebe, vendar je v tem primeru lahko tudi nekaj težav z davčnimi in pogodbenimi razmerji.

Po zaprtju nakupnega cikla („poziva“), se nakupljeno blago spakira in dostavi Uhub vozlišču. Spakirani produkti tam počakajo na prevzemnike. Opcijsko lahko Uhub vozlišče ponudi tudi hladilne in celo zaklenjene omarice, za kar pa mora biti vozlišče najverjetneje stacionarnega značaja. Možno je ponuditi tudi avtomatsko delovanje (preko dostopa do svojega „zabojnika“), vendar mora biti vozlišče za ta namen tudi prirejeno.

Informacijska infrastruktura je močno vpeta v celoten koncept, z namenom da bi se celoten proces poenostavil, ter obdržal konsistenco. Dostop do Uhub spletnih storitev je mobilnih pametnih naprav oz naprav, ki imajo možnost interakcije z internetom. Storitve poskrbijo za obveščanje, obračun, preverjanje procesa dostave in tudi povratne informacije strank z orkestracijo delovanja. Vsak nakup je označen z unikatno kodo, spremljanje dogajanja je tako olajšano, ne da bi se ob tem razkrile zaupne informacije. V kasnejših korakih bodo uporabljene kartice za identifikacijo skupaj z kodo, ki identificira prevzemnika. To je še posebej potrebno v primeru avtomatskih prevzemnih mest (oz v obdobjih dneva ko na prevzemnih mestih ni nikogar). Uporaba kod, črtnih in qr kod, ter pametnih kartic in telefonov je ključno za varnost poslovanja in zmanjševanje tveganja z človeškimi dejavniki vred. Obenem tudi pospešujejo proces in zmanjšujejo ročno delo, predvsem pa beleženje. Ker so vsa orodja dostopna preko spleta, vključno z naročanjem, ima vsako Uhub vozlišče tudi v internet povezano napravo, za stranke ki dostopa do njega nimajo. Pametne kartice ali pametni ključki (ki vsebujejo digitalne certifikate) se uporablja tudi pri nakupovanju od doma kupca za avtentikacijo stranke. Uporaba pametnih telefonov, ki vsebujejo potrebna vezja (NFC) so lahko tudi priročno plačilno sredstvo.

 Uhub ekonomika

Prihodek Uhub vozlišča se obračunava na vsak produkt ali storitev prodano skozenj. Vsak artikel ima pripet interni „davek“, ki variira glede na infrastrukturo, ki je uporabljena in drugih faktorjev. Tipično ta „davčna“ postavka ne presega 10% vrednosti, kar pomeni, da predstavlja 10% zneska prodanega skozi Uhub vozlišče, njegov zaslužek. Razlika pa je v načinu kako je cena predstavljena za končnega kupca. Cenovni kontekst je transparentno naveden pri predstavitvi cene, zato lahko vsak vidi kolikšen delež cene gre komu (proizvajalcu, Uhub, sistem, davščine ipd). Predvideno je bo v začetku ta posredovalnina, kot bi lahko takemu „davku“ rekli, večja kot kasneje, saj je najprej potrebno doseči kritično maso. Vsako Uhub vozlišče jo mora v vsakem primeru doseči, ne glede na to kako učinkovito posluje. Znesek ni univerzalen, temveč se spreminja glede na Uhub vozlišče in stopnjo razvitosti. Uhub konec koncev lahko obratuje kot prostovoljna postojanka, vendar to ni ravno najboljša praksa, saj si vsi želijo več zanesljivosti. Da ne bo pomote, Uhub vozlišče opravlja pošteno delo in je pričakovano, da bo za svojo storitev pošteno plačano, kar je po vsakem standardu zelo skromno. Ima večstransko vlogo in si želi biti stalna rešitev, ki zaposluje strastne ljudi. V nekaterih primerih lahko Uhub točko vzpostavijo lokalni pridelovalci, morda kot del zadruge, ki tudi plačujejo za njegovo dejavnost, vendar pa Uhub pogodba omejuje delovanje vozlišča v neprofitnem načinu in vsebuje določila o vključevanju lokalnih ponudnikov. Idealno so vsi produkti in storitve lokalno proizvedeni ali pridelani, oz vsaj v njegovi bližini. Predvideno je da bodo v Uhub ekosistem poskušali vstopati tudi večji trgovci, ki jim Uhub predstavlja zgolj še en prodajni kanal, vendar pa ne bodo konkurenčni v kolikor bodo poskušali znotraj sistema prodajati reči, ki nimajo visoke logistične stroške oz maržo. Edina priložnost je v resnici v izdelkih, ki lokalno niso dosegljivi. Zaradi samo uravnalnega trga, ki ga Uhub vzpostavlja, se tudi pričakuje da bodo nekateri proizvajalci in pridelovalci vstopili v širšo distribucijsko verigo, ki oskrbuje več vozlišč, tudi izven lokalne regije. Nekatere kalkulacije kažejo, da je še simselna oskrba nekje do 130 km kroga, kjer se nahajaj skupki vozlišč. Uhub vozlišče lahko vstopi tudi v hub2hub izmenjavo, in poskrbi za vso logistiko lokalnih ponudnikov in omogoča njiho širitev v ostala področja. To sicer poviša stroške, vendar vendar pa je korist pokrivanja širšega področja precej večja, poleg tega odpade potreba po lastni logistiki in vsem povezanim aktivnostim. Ponudnik nima nobenih dodatnih stroškov in povezanih skrbi, osredotoča se na lasten posel.

Uhub se osredotoča ekstenzivno na socilano mrežo in na povratne informacije, ki jih lahko zbira na tak način. Mnenja veliko štejejo, ko tudi ocena ponudnika. Kljub temu da so spletna orodja na voljo za uporabnike storitve, s katerimi lahko uporabniki ocenijo aktivnost in produkte ponudnikov, ni boljšega načina povratne informacije, kot je osebna interakcija. Upravljanje potreb je, ki jo vsako vozlišče izvaja, je hkrati tudi gonilo ustvarjanja in upravljanja ekonomske aktivnosti. Zato je tudi pomembno, da so vse aktivnosti kar najbolj transparentne za vse vpletene.

Politike

Zaradi ubuntu ideologije “Dobro za vse” ter “služenju skupnosti” so politike ključne za uspešno delovanje Uhub vozlišča. Etika kot tudi “listina svobodnega sveta” sta primarni vodili, ki vzpostavljata medsebojno zaupanje. Zaradi vse večjega raznoraznih koktejlov škodljivih dodatkov v obliki pesticidov, herbicidov, umetnih okusov, gnojil je ideja Uhub-a tudi v promoviranju permakulture ter ekoloških proizvodov, kot tudi trajnostnih storitev.

Ključna funkcija delovanja je torej ZAUPANJE. Vsako vozlišče potemtakem vzpostavlja zaupanje na lokalnem nivoju (skupnosti) z posredovanjem prodaje, transparentnostjo, logistiko in zadovoljevanjem strank (tako ponudnikov kot potrošnikov). Vsak ponudnik je točkovan, s katerim mu njegovi kupci izkazujejo zaupanje. Ponudnik je lahko izločen iz Uhub storitve, v kolikor je zaznano, da njegovo delovanje večkrat zlomi zaupanje. Naloga Uhub vozlišča je da razišče take spore in ponudi rešitev v kolikor je le mogoča. Vsak sklep je javen. To je potrebno za ohranitev integritete in promocijo poštene in iskreno izmenjavo. Glede na psihološke raziskave in opazovano prakso, je predvidevano da si noben lokalni ponudnik ne bo drznil zavestno prelomiti zaupanje, predvsem zaradi psihološkega učinka (ne)sprejemanja v lokalni skupnosti. Znano je namreč da se proizvajalci in poslovne entitete obnašajo precej bolj odgovorno in etično v kolikor so močneje vpeti v lokalno okolje, oz da so ljudje del lokalnega okolja. Ena stvar je močnejša od vseh ostalih groženj – slaba publiciteta. Kljub temu poznajo špekulanti in ostali oportunisti načine kako najti svoj interes, predvsem v večjih sistemih, kjer se lahko bolje skrijejo. Zato so uporabniki in njihovo ocenjevanje, skupaj z socialno mrežo, tako pomembni. Ideja je v izgradnji samo uravnalnega sistema, kjer nihče ne bo imel priložnosti izkoristiti uporabnikov, da bo vsakdo po svojih močeh poskušal udejaniti dane obljube in obveze. Če se vseeno pripeti neželjen dogodek, je ponudnik ali uporabnik (začasno) izključen iz sistema. Neželjen dogodek je karkoli kar nekdo trdi, da je nekdo kršil ali neizpolnjeval pričakovanj oz pogodbe. Uhub vozlišče je avtomatski član katerekoli CSA skupnosti, ki je ustvarjena v okviru njegovega vozlišča. Poleg prevzemne točke deluje kot zaščitnik zgodovine. Osnova CSA je v CSA članski pogodbi. Ni varovalk pri spoštovanju določil takega članstva razen ZAUPANJA. Pogodbe so torej zgolj pisna oblika sprejetega pričakovanja takega zaupanja, za katerega se pričakuje da ga bodo podpisniki spoštovali. Uhub deluje kot arbiter in pomaga mediirati spore. Obveze bi morale biti spoštovane, vendar pa Uhub težko vsili sankcije razen ocenjevanje in sklep. Kljlub vsemu, ocenjevanje je javno, zato bodo ponudniki z slabimi ocenami imeli težave pri ponudbi. Vse se skrivi v podobi, zato se ljudje tako bojijo slabega mnejna v javnosti. Iz tega razloga je tudi predvidevanje da sankcije niti niso potrebne, saj nad zavezami dbi strah pred slabo podobo.

Obstajajo tudi druge politike in procesi, za katera morajo Uhub vozlišča na enotni način. Vsak produkt, ki vstopa ali zapušča vozlišče mora biti identificirano. Če so produkti prepakirani jih mora obvezno spremljati deklaracija izvora, proizvajalca, prodajalca, kupca, ceno, težo in čas. Vsaka označba vsebuje tudi enoznačno identifikacijsko označbo (npr nalepko) za lažje rokovanje in predvsem lažje spremljanje. Vsak ponudnik lahko uporablja Uhub orodja za izdelavo the označb, s katerimi lahko kasneje opremi svoje produkte. V kolikor vozlišče poskrbi za pakiranje, ponudnik zgolj dostavi svoje produkte in preda informacije o tem komu so namenjeni (skozi uporabo spletnih orodij). To je lahko celo bolj učinkovito, saj se ponudnika predvsem ukvarjajo z tistim kar najbolje znajo, vozlišče pa tudi. Pravzaprav nič ni zapisano v skalo, vse temelji na ponudbi in povpraševanju, potrebah in omejitvah, poravnano z zmožnostjo in nivojem razvitosti posameznega vozlišča. Za vsak korak od ponudnika do kupca je poskrbljeno skozi kombinacijo spletnih orodij in skozi distribucijsko točko vozlišča. Vsak produkt je označen is spremljan, nič ni prepuščeno naključju. Povpraševanje je pomemben proces zaradi vzpostavljanja ekonomske aktivnosti. Vsaka potreba – povpraševanje je zabeleženo v spletnem imeniku, kjer čaka na najmanj 10 potrditev v dvotedenskem oknu (kar se sicer lahko tudi spreminja). Po tistem ko je zbrano dovolj potrditev (potreba mora imeti dovoljšnjo kritično maso, da se ponudnikom izplača) se premakne v izvedbo do ponudnikov ali CSA. Vsa povpraševanja ne potrebujejo posebnih pogodb, sistem povpraševanje zgolj determinira obseg, ki ga imajo ponudniki za orientacijsko točko. Kompleksnejše zahteve in viri običajno zahtevajo več tveganja, za katere ima CSA več smisla.

Uporaba vzporednega denarnega sistema

Vzpostavitev Uhub modela prinese povišano lokalno kroženje virov, vendar pa kljub temu da koncept zvišuje hitrost kroženja denarja, ga žal ne more ustvarjati sam. To tudi pomeni, da zaostrovanje razmer na širšem trgu (deflacija), vpliva tudi na lokalno skupnost, ki uporablja Uhub koncept. Ljudje zaradi pomanjkanja denarja v obtoku ne bodo mogli kupovati produktov vozlišča, ne glede na to, da bi bili cenejši. Ker dandanašnji denar, ki ga uporabljamo ni suveren, temveč sposojen v obtok, nam centralne banke v resnici krojijo našo fiinančno in siceršnje obilje. Da bi se lahko ubranili takih tveganj, je ključna uporaba vzporednega denarnega sistema. Valuta, ki ni upravljana s strani zasebne ustanove, jo lahko ustvarjena od kogarkoli. Sistem vzajemnega kredita, oblika suverene valute, se zdi kot najboljši, najlažji in najenostavnejši način za reševanje tega tveganja, vendar je pogoj tako kot sedaj zaupanje vanj. Da pa bi ga lahko implementirali je potrebno poleg zaupanja doseči tudi dovoljšnjo zavest in zavedanje o potrebi in razlogih zanj. Kljub temu je predvideno, da Uhub sistem ponuja alternativno valuto že od samega začetka.

Transakcijska infrastruktura alternativne valute ni del Uhub sistema, vendar je del iste iniciative samooskrbe. Vse transakcije narejene skozi sitem so transparentne in zasebne. Ker sistem deluje zunaj admiralitete, ne more biti podrejeno uradnemu pravnemu sistemu. To je zelo pomembne aspekt delovanja. Takoj ko se skupnost odmakne stran od uradne valute se odmakne stran tudi od uradnih zakonov, ki urejajo trgovanje. Zato je zaupanje in etika tako pomemben aspekt delovanja in hkrati povdarek pri delovanju. Ker zadeve niso podrejene lokalnemu pravu, tudi sodišča ne morejo reševati sporov, prav tako jih davčna uprava ne more obdavčiti. Lahko pa pri razrešitvi pomaga Uhub kot sistem, ki pa je pravzaprav entiteta skupnosti, ki ga uporablja. To so značilnosti samoregulatornega sistema, težnja k izravnavi in posledicah vnajprej preprečuje zlorabe. Pravzaprav je admiraliteta, na katerih temeljijo zakoni trgovine, vlada tudi sodiščem, bankam in administraciji. Poleg tega se ga da po definiciji aplicirati zgolj na poslovne entitete, ki so po svoji definiciji – trgovske entitete. Torej implementacija vzporedne valute prinaša tudi naslednji pomemben korak – odmik od trgovskega prava in življenja pogojenega z denarjem. To pravzaprav niti ni tako slabo ;).

Stopničasti pristop izvedbe

“Rim ni bil zgrajen v enem dnevu” pravi pregovor. To je res tudi za Uhub sistem. Pač ne bo deloval v vsej svoji veličini že prvi dan. Potreboval bo nekaj časa za dovoljšnje trenje v lokalnih skupnostih, vendar ga bodo očitni ekonomski, ekološki in socialni aspekti že zelo kmalu izstrelili zelo daleč zelo hitro. Pravzaprav niti ni pravih alternativ, čeprav je v povojih nekaj lokalnih prizadevanj za lokalno pridelavo. Žal entuziasti ne morejo reševati širšega problema, smooskrbo namreč primarno poganja ekonomska aktivnost. Samooskrba je zgolj njena predstavna oblika. Vsa prizadevanj tudi niso odprtega tipa, ki bi omogočala vključevanje slehernega v sistem. Kljub temu pa je zaznati močan premik v to smer.

Prioritete:

  1. Vzpostaviti zavedanje produktnega cikla, denarnega cikla in možnosti

  2. Vzpostaviti minimalno prototipno okolje v katerem se lahko sistem začne razvijati (tržnica, transakcijski sistem)

  3. Vzpostaviti prvo distribucijsko točko z lokalno podporo in opcijsko mobilno enoto

  4. Navezati lokalne potrošnike nanjo z dogodki in ponudbami

  5. Navezati lokalne ponudnike in povabilo strankam da sodelujejo sami kot ponudniki

  6. Pripraviti osnutek Uhub pravil in politik kot podlaga zavezujočim pogodbam, ki temeljijo na zaupanju in listini svobodnega sveta

  7. Vzpostavitev druge distribucijske točke (Uhub vozlišča)

  8. Nadgraditi sistem z obračunom, upravljanjem virov, skladiščenja in CSA upravljanjem

  9. Vzpostavitev prve stacionarne Uhub točke z stalnim delovanjem

Jedro rešitve je zagon skozi minimalni potrebni nabor storitev, da se lahko zagotovi delovanje, ki v povratni zanki delujejo kot proces izboljšave storitve in dobre prakse. Na voljo ni prav veliko časa, potrebno je ukrepati takoj

Izzivi

Največji izziv je hkrati del prve faze implementacije – kritična masa. Potrebujemo tako ponudnike, kot potrošnike. Včasih se je takemu izivu reklo tudi “Problem kokoši in jajca”. Da bi lahko zagnali Uhub vozlišče je potrebnih vsaj 13 ponudnikov. V osnovi to niti ne bi bilo tako težko, vendar pa je v ozadju pristen še psihološki adpekt. Večji ponudniki bi radi imeli večji obseg prodanih produktov takoj, majhne začetne kvote jih ne zanimajo. Potrošniki morajo potem začeti kupovati. Tukaj bo na preizkušnji tisti pridevnik “lokalno”, prav zaradi apatije ponudnikov ali celo potrošnikov; pač ponudba na začetku ne bo prav velika (ravno to je pa tisto s čimer nas dandanes zasipajo supermarketi). Lokalni podporniki bodo najverjetneje morali pomagati zagnati celo zadevo. Ljudje so pogosto nezaupljivi do drugačnih (novih) reči, ki vplivajo na njihovo okolje. Zato se bo morala storitev prilagajati lokalnim posebnostim in biti previdna v svojem prizadevanju.

Prav tako je čisto mogoče, da se bo Uhub storitev morala ubraniti napadov drugi trgovcev, predvsem v drugi fazi (ekspanzija). Vendar pa imajo precej omejen nabor napadov, konec koncev bodo zaradi načina delovanja prisiljeni v podoben koncept ali pa bodo morali opustiti delovanje. In to niti ni slabo, saj poleg velike izbire niti ne ponujajo kakšnih otipljivih koristi. Večji trgovci lahko zlorabijo svoj vpliv pri nekaterih občinah ali celo višje na državnem nivoju. Uhub storitev ima eksponentni potencial, ko bo dosegel kritično maso (cca 89 ponudnikov na Uhub vozlišče), bo avtomatsko postal zelo zanimiv za vsakogar, ki bi želel nekaj ponuditi na lokalnih trgih. Transparentnost poslovanja je hkrati največja obramba Uhub sistema. Obstaja pa tudi druga plat psihološkega izziva – zavist. Ljudje so zelo glasni pri zaščiti svojega “načina življenja”, čeprav to ni vedno v njihovem najboljšem interesu. Včasih vplivani s strani “skritih lobijev”, so ljudje pogostno zavistni na uspeh uspešnih podjetnikov v njihovi sredini, kar prav Slovenci najbolje poznamo. Pravzaprav razen transparentnosti in izobraževanja s katerim se gradi višje zavedanje in zavest, ni boljše rešitve. Tudi to je razlog zakaj je distribucija cene (komu kaj koliko) javna.

Zaključna beseda

Po večletnemu delu v upravljanju sprememb, kot zdravilec in poslovni svetovalec, predvsem pa kot predani član Ubuntu gibanja, ki promovira svobodno in brezdenarno družbo, ne vidim drugi boljših možnosti pri ustvarjanju boljše družbe. Žal se ne moremo odtujiti na nek osamljen otok (ali vas) in si domišljati da zunanji svet za nas ne obstaja. Vsi smo povezani med seboj in vsi imamo v resnici enak problem.

Ljudje sveta združite se v ljubezni in svetlobi! Charlie Chaplin

Uvozlišče (Uhub)

Izbira


 

Martin Butina, Ubuntu gibanje

Te dni, ko so nam vsem tako zelo samoumevne veliki nakupovalni centri in njihovih navidezno neskončno možnosti izbire, smo pravzaprav pozabili, po kaj smo tja zares prišli. Takoj ko stopimo v brlog smo smo v trenutku očarani in pozabimo, kdo smo. Vidimo tisto kar te trgovine želijo, da vidimo in skrijejo umazane podrobnosti. Ko so ljudje soočeni z veliko izbiro, ne strmijo toliko k svoji moči, za nekaj, kar si resnično želijo. Moč in izbira sta medsebojno izmenljivi. Dokler obstaja veliko možnosti, pozabljamo o izvoru, ekonomiji, etičnosti izdelave in namena, predvsem pa preštevilnostjo izbire za trenutek pozabimo, po kaj smo zares prišli.

Ste se kdaj spraševali, kako je cena razdeljena od proizvajalca do potrošnika? Običajno proizvajalci zaslužijo le ¼ do 1/3 cene, ki jo plačate v trgovini, od tega zneska so morali odšteti še stroške. Torej kam je šel ves naš denar? No, do sedaj ste verjetno že ugotovili, kdo plačuje ves marmor trgovinah, smešno visoke plače direktotrjev, vso logistiko, hlajenje, skladiščenje in ves oglaševalski prostor v EU. To ste vi bučko;)! Ste že kdaj računali koliko vašega denarja gre dejansko za rast paradižnika ki ste ga kupili? Le 1/7 deleža. Vse ostalo je za na bencinu temelječo logistiko, herbicide, pesticide, gnojila in hlajenje. In teh 1/7 je potem namenjeno za plače pridelovalcev, davke in prispevke.

Predstavljajte si svojo lokalno skupnost kot fontano z vodometom na sredini. Voda predstavlja ekonomsko (denarno) likvidnost. Če se voda preliva zunaj meja fontane je izgubljena za vedno in jo je potrebno nadomestiti, če želimo, da fontana deluje naprej. In nova vode je včasih lahko zelo draga. To je točno tisto, kar se dogaja v naši moderni družbi. Izdelki in storitve, prihajajo v lokalno skupnost od zunaj in denar teče ven. Vodo, ki jo proizvajamo prodajajo poceni nekomu drugemu, medtem ko uvažamo njen slab nadomestek prek posrednika in smo pri tem pripravljeni plačati višjo ceno.

Lokalni kmetje ne morejo tekmovati z velikimi kmetijskimi podjetji, čeprav so morda njihovi izdelki veliko boljše kakovosti. Ker je večina ekonomike poslovanja nastavljene skozi koncept velikih trgovin, so tudi trgovci veliko bolj nagnjeni k poslovanju z nekom, ki lahko zagotovi zadostne količine tako poceni, kot je le mogoče. Pregovorno min/max načelo. Prav tako se nagibajo h konsolidaciji svojih dobaviteljev, saj manj dobaviteljev pomeni manj tudi težav. Zaradi dolgotrajne gospodarske krize ljudje poskušajo privarčevati denar tako, da kupujejo cenejše izdelke, predvsem poskušajo prihraniti pri hrani in trgovci to zelo dobro vedo. Na koncu so police napolnjene z poceni hrano nizke kakovosti, z dvomljivim izvorom le nekaj dobaviteljev. Ni ravno izbira, ki ste jo imeli v mislih kajne?

Če ste majhen proizvajalec ste gotovo močno obremenjeni z ekonomiko in najverjetneje prodajate vaše proizvode pod ceno in komaj pokrivate stroške. In verjetno se vam meša, ko vidite svoje izdelke v trgovinah po 3-kratni ceni. Morda vam celo uspe nekaj svojih izdelkov prodati lokalno, vendar vi proizvajate veliko več kot trenutno lokalna skupnost sploh zahteva. Možnost izbire je namreč dostopna vsem.

Če ste kupec veste, da nimate veliko možnost, če želite prihraniti svoj čas. Verjetno ste sposobni najti nekaj lokalnih pridelovalcev, kjer bi lahko kupili boljšo kakovost izdelkov z znanim poreklom in dobro ceno, pa so vsi tako daleč narazen, sami pa imate bolj raznolike potrebe. Komoditeta bivanja je enostavno prevelika; enostavnejši je sprehod v trgovino, kjer je vse na dosegu roke. Ampak za tisto kar velike trgovine ponujajo, plačate preveč in večino časa se nihče ne posluša vaših želja, katere izdelke, želite videti na polici in kaj je sprejemljiva cena zanje.

Toda zdaj obstaja možnost za rešitev vseh teh težav v eni sami potezi. Uhub je koncept, ki povezuje potrošnike in proizvajalce na precej bolj trajnosten način, znižuje potrebno logistiko, skladiščenje, hlajenje, marketing, odpravlja verigo posredovanja, obenem pa zagotavljajo infrastrukturo za komunikacijo potreb in rast zdrave skupnosti.

CSA_network

Opomba: razmerje med proizvajalcem in potrošnikom je po definiciji pasivna, grajena in upravljana predvsem skozi spletna orodja ter povezana skozi Uhub dostavno točko. CSA močno uveljavlja neposredni kontakt in sooustvarjanje.

Likvidnost – kroženje denarja

Različne študije so pokazale (zelo) zanimive rezultate glede na vrsto skupnosti v kateri je bila izvedena študija. Z zelo zaprtih sistemih se 75% denarja odlije stran v približno v 48 urah. Večinoma za plačila za storitve zunaj teh skupnosti ali nakup stvari v supermarketih. Zelo malo denarja ostane znotraj skupnosti, ki se porabi predvsem za plače. Denar, ki ga pustimo v supermarketih običajno zapustijo državo še isti dan za plačila dobaviteljev, birokracije, davkov in dobička za lastnike kapitala. Večina supermarketov so zgradili s posojili in obeti v prihodnje pričakovanih visokih donosov v naložbo. To je tudi razlog, zakaj so izdelki predragi in slabe kakovosti, vanjo so skriti vsi stroški posredništva, logistike in profita. Ideja cene proti vrednosti je v tem kontekstu raztegnjena do maksimuma.

Torej na mnogih področjih ni vprašanje premajhnega dotoka denarja, temveč da je večina denarja, ki vstopi v lokalno gospodarstvo odteče še isti dan v obliki izdatkov in naročila za ne-lokalna podjetja in delovno sile. Lokalna skupnost in celotna ekonomija (gospodarstvo) je precej podobno počenemu vedru. Denar vstopa v vedro od zgoraj in skozi razpoke in luknje tudi odteče. Veliko te uhajajoče vode uhaja (v obliki denar) za zunanje storitve. Puščanje samo kot tako ni prirojeno slabo, ker so vsa gospodarstva na nek način povezana in ta izmenjava denarja spodbuja inovativnost ter kulturno izmenjavo.

V skupnostih, ki se soočajo gospodarske recesijo (ta trenutek praktično celoten svet), obstajata dva načina za povečanje kroženja denarja: govorjeno v analogiji, povečamo tok vode v vedro (inflacija) ali najti načine za zakrpanje lukenj. Zakrpanje lukenj z ustvarjanjem ekonomskih povezav v ogroženih skupnostih med lokalnimi podjetji, delom in javnimi organi lahko gradimo zdrava lokalnega gospodarstva, ki se lahko postavijo na svoje dolgo po tem, ko se začetno financiranje izsuši. Kroženje denarja v danem sistemu se imenuje likvidnost, bolj se vrti, bolj postane tekoč. Včasih je hitrost, s katero denar kroži v sistemu imenovano lokalni multiplikator. Ko denar ostane v skupnosti, ki ga hkrati ustvarja in porablja, potem enak enak znesek denarja omogoča zaslužek večim ljudem. Ker se vsa poraba denarja dogaja v lokalnem okolju denar prisilno kroži hitreje v zaprtem sistemu, zaradi česar se večkrat “obrne”, pride v izmenjavo večih rok. Čeprav je količina denarja omejena, je njegova likvidnost glavno gonilo gospodarstva. Seveda je obseg denarja v obtoku pomembno saj dvig gospodarske dejavnosti ni le stvar denarja obtoku, čeprav je ta najbolj pomemben. Ko ekonomija raste, mora več in več denarja priti v izmenjavo. Lahko bodisi poveča hitrost denarja v obtoku bodisi poveča količino denarja v obtoku. Tradicionalno (in na žalost) je v uporabi le slednje (skozi inflacijo), vendar pa če denar porabljamo v lokalnem okolju, se pretok denarja s tem samodejno poveča. Povečanje toka denarja ima tudi pozitivni psihološki efekt, saj povzroča zmanjševanje strahu pred njegovo redkostjo. V sedanjem gospodarskem sistemu sta ti dve reči najbolje, kar lahko naredimo z vsem pomanjkanjem denarja na čelu. Če ne moremo povečati količine denarja, lahko vsaj povečamo hitrost njegovega kroženja z nakupom lokalnih storitev in izdelkov. Vendar pa obstajajo tudi druga orodja, ki so nam na voljo, čeprav jih ni nujno preprosto izvajati.

Vendar omejitve niso tehnične, temveč so predvsem v prepričanjih in strahu. Preskok v lokano ekonomijo (imenovano Lokalizacija) ne neposredno povezana z višjo stopnjo zavesti in zavedanja kako je denar ustvarjen, distribuiran in porabljen. Ljudje so navajeni na velike supermarkete z navidezno veliko izbiro, spoliranim marmorjem z vsemi bleščicami vred. To je subliminalna indoktrinacija, ki si je težko upreti. Ste se kdaj spraševali kaj beseda EKONOMIJA v resnici pomeni? Beseda ima grški izvor (ali je nimajo vse ;)) in je sestavljena iz grške besede OIKOS (pomeni dom, družina in splošno okolje) ter NOMOS (ki pomeni zakon, upravljanje in vodenje). Ideja ekonomije za antične Grke je bila v upravljanju lokalnega okolja v najboljšem interesu njegovih članov. To hkrati tudi implicira poštenost, sodelovanje, enakost in kreativnost, ki so vsi pomembni dejavniki za vzdrževanje obilja. Obstajajo nekatere omejitve trenutnega ekonomskega sistema, ki večinoma prihaja in nadzora izdaje in njegovega toka s strani finančnih institucij – skozi količino denarja v obtoku. Prav gotovo lahko vplivamo na hitrost denarja v obtoku, samo povečanje volumna pa lahko dosežemo zgolj z izvozom storitev in produktov izven okvirov skupnosti. Tukaj se pojavlja tudi zelo zanimivo vprašanje, kje se meje skupnosti pravzaprav končajo. Kaj sploh je skupnost, kaj jo sestavlja ter kje se meje končajo in kje začnejo, ne zgolj fizične, tudi tiste bolj subtilne, psihološke. Vsi smo povezani, pa vendar je potrebno razumeti, da podjetja in korporacije niso živa bitja, niso ljudje. Živijo zaradi profita in ne zaradi dobrobiti ljudi, čeprav se mnoga želijo predstaviti v taki luči. S tem ko stopimo stran od velikih supermarketov in s tem korporacij zaustavimo odtekanje denarja in si zagotovimo obilje. Seveda se marsikdo s tem pogledom ne bo strinjal, saj je pogost argument, da iste korporacije dajejo ljudem tudi službo. Kljub temu je strošek izčrpavanja (odtekanja) precej večji kot je dotok skozi plače in prispevke.

Rešitve v okviru obstoječe ekonomije so žal zgolj obliž. Če si resnično želimo cvetoče ekonomije pa moramo ustvariti lasten lokalni denar, neobdavčen in brezobresten. Nikjer ni zakona proti temu, saj ga izdajamo sami za lastne potrebe, predvsem pa preprečimo redkost denarja, kot jo imamo sedaj, ko nam denar v uporabo posoja finančna institucija. Denar konec koncev naj bi predstavljal zgolj merilo vrednosti.

Uhub na kratko

Uhub je sistem programske opreme, storitev, procesov in izmenjevalnih mest (imenovanih Uhub vozlišča), kjer produkti in storitve zamenjajo lastnika. Osredotočen je na lokalne proizvajalce in lokalne porabnike ter omogoča povišano lokalno kroženje denarja. Uhub kot tak je zgolj posrednik, ki povezuje ljudi skozi informacijski sistem in dostavne točke v koherentno socialno skupino. Hkrati nastopa tudi kot ustvarjalec politik, nadzora, predvsem pa kot transparenten agregator lokalnih potreb. Glavni vzvod Uhub-a je empatično vedenje – različne študije so pokazale, da ljudje ki se medsebojno poznajo in so osebno vpleteni v medsebojne redne odnose, veliko težje odločajo za prevare. Psihološki pritisk fairplay-a, ki jo ustvarja skupina, hkrati ustvarja pričakovanja obnašanja in pravil igre. Najverjetneje pa bo Uhub povezan z občinami, ki nekako predstavljajo lokalno upravo, vendar je to zgolj predlog oz priporočilo.

Uhub nima nujno stacionarne predstavitve, njegova zasnova omogoča tudi mobilno storitev. To je potrebno v okoljih kjer se Uhub komaj vzpostavlja ali kjer je za to manj razumevanja ali je celo soočena z nasprotovanjem na nivoju lokalne uprave (občinah). Vendar pa pravo moč doseže prav z stacionarno postavitvijo, saj le tako postane gravitacijska točka okoli katere se lahko razplete živahnejša trgovina, ter tudi ostale možnosti.

Na Uhub lahko gledamo tudi kot na model ekonomije oz storitve vsakega z vsakim, saj se njegova vloga jemlje kot minimalni potrebni in transparentni del posredovanja, z posredovanjem trenutne ponudbe in povpraševanja. Storitev ni brezplačna, razen tam kjer je to omogočeno, dramatično pa znižuje stroške in s tem ceno posredovanih storitev in produktov, predvsem z redukcijo logistične verige in njeno distribucijo med vse vpletene. Prav tako je dvosmerna izkušnja. Potrošniki imajo mnenja, potrebe, zahteve hkrati pa pritiskajo na ponudnike z okoljsko in socialno vestjo. Uhub prinaša v praktično manifestacijo idejo CSA (community supported agriculture; skupnost podprta z kmetijstvom), ki skozi svoj mehanizem odpravlja monokulturno proizvodnjo oz proizvodnjo ekonomsko najbolj upravičenih produktov. CSA namreč povezuje proizvajalce/pridelovalce in potrošnike/uporabnike v tesno zvezo, ki znižuje tveganja, ceno, udejstvovanje in promovira skupno sprejemanje odločitev.

Logistika

Uhub nastopa kot mediator in je nekakšen hibrid med spletno trgovino in napol dostavno službo. Vsi potrošniki dostopajo do želenih proizvodov ali storitev preko spletne storitve in jih prevzemajo na Uhub vozlišču. Nakup se opravlja ciklično; vsak cikel (poziv) je odprt glede na preddefiniran urnik, da se vsa naročila zberejo. Zatem se razdelijo po ponudnikih, ki morajo svoje izdelke dostaviti v podanem urniku na Uhub vozlišče. Urnik se določi glede na obseg, želen nivo storitve in drugih parametrov. Vsi ponudniki lahko ponujajo svoje izdelke na spletni strani ter jih dostavljajo v vozlišče po tistem ko je poziv zaključen. Uporaba pozivov je namenjena eliminaciji potrebe po skladiščenju in deluje na principu dostave v pravem času („just in time delivery“). Ker so pozivi urejeni po urniku, dostava produktov ni zahtevana vseskozi, temveč zgolj periodično, pri čemer se ponovno znižujejo stroški logistike; veliko bolj učinkovito je namreč manjkrat prepeljati več kot večkrat manj, poleg tega opravi ponudnik zgolj polovico potrebne poti do končnega kupca. Vsi produkti so vnaprej predpakirani za posameznega kupca, vendar pa lahko vsako Uhub vozlišče opravlja storitev pakiranja, da se še dodatno razbremeni ponudnika. Prevzem izdelkov se prav tako dogaja na Uhub vozlišču, pri čemer lahko vozlišče opravlja tudi dostavo do kupca ali pa se lokalno zgradi storitev dostave. Ker so razdalje zelo kratke v primerjavi s centraliziranim modelom distribucije (so namreč izrazito lokalne) se lahko t.i. „Kapilarna dostava“ dogaja tudi na precej bolj ekološki način, npr s kolesom ali električni gnanimi lahkimi dostavniki. Vsako Uhub vozlišče deluje tudi v funkciji skrbi za stranke in kot pisarna zbirnega mesta zahtevkov. Zbira izkušnje strank, njihovih zahtev ter spremlja izpolnitev CSA pogodb ter drugih obligacijskih razmerij izhajajočih iz ponujenih storitev, regulira trajnostne politike ter preprečuje zlorabe kolikor je to mogoče.

Z postavitvijo Uhub vozlišč karseda blizu končnih potrošnikov ima tudi pomemben psihološki pomen. Biti blizu potrošnikov blaži navidezno veliko izbiro, ki jo ponujajo supermarketi, saj je prevzem kupljenega blaga pravzaprav mimogrede, na poti domov recimo. Težka dostopnost je tipičen problem „kupujmo lokalno“ iniciativ. Vse se pravzaprav vrti okoli komoditete in praktičnosti.

Z zorenjem Uhub storitve se vse bolj poglablja vez z lokalnim oprtim trgom. Vse je konec koncev odvisno od lokalne skupnosti, pričakovano je da se vse več lokalnega poslovanja preusmerja na ta vozlišča, saj predstavlja učinkovit način grozdenja, prav tako pa gre za transparentno storitev. Logika se obrne, ker cena ni več primarna ovira se lokalno poslovanja osredotoča predvsem na čim bolj kvalitetno zadovoljevanje lastnega poslovnega okolja. Prav tako se lahko na vozlišča pripne tudi različne dogodke: od praznovanj do sejmov.

Organizacijske enote

Uhub vsebuje dva dela operacije – Uhub storitev in Uhub prevzemno/dostavno točko (vozlišče). Prvi del je predvsem spletna elektronska platforma, ki pokriva birokracijo, skrb za stranke, obračun in podporo. Je dejavnost, ki je na voljo vseskozi. Dostavna točka (vozlišče) je praviloma občasna dejavnost, ki je lahko stacionarna ali mobilna, vendar pa predstavlja delovno intenzivno dejavnost, ki je povrhu vsega tudi usmerjena proti strankam. Obe aktivnosti sta zelo prepleteni, vendar ga ne opravlja nujno ista poslovna entiteta. Elektronski del lahko pokriva vsa vozlišča, pokriva namreč ves potrebni del operacije. Po drugi strani vozlišča lahko ustanavljajo tako občine kot posamezniki, ponudniki ali potrošniki. Lahko delujejo kot prostovoljne organizacije ali z profesionalno ekipo. V splošnem je ideja da delujejo na vitek in učinkovit način. Priporočena oblika delovanja je kooperativa, v katero so povezani tako proizvajalci kot potrošniki, vsi imajo tako interes pri širjenju in uporabi storitve. Neprofitna zasnova delovanja omogoča da se vsi viški vlagajo nazaj v razvoj storitve in krepijo rast na vseh področjih. Zaradi nizko energetskega odtisa, promoviranju lokalnega razvoja in pravega trajnostnega načina delovanja, se pri hitrejšemu zaganjanju storitve lahko nasloni na občine oz lokalno samoupravo. Javni prostori (npr parki ali javni trgi), javne stavbe, gasilski domovi lahko služijo kot zelo dobra odskočna deska pri zaganjanju iniciative. Najboljši pristop pa je zagotovo zagotovitev trajne lokacije (ki jih je lahko več po kraju), okoli katere se lahko ustvari tudi druge aktivnosti (npr ob vrtcih, osnovnih šolah ipd). Zagreti podporniki z zmerno oddaljenostjo od glavnih vsakodnevnih poti so prav tako zanimiva alternativa.

Vsako vozlišče implementira različen nabor storitev, delno zaradi različnega nivoja obsega posredovanega blaga, delno zaradi zrelosti lokalnega trga. Predvideno je, da bo večina vozlišč prilagodila svoje operacije glede na specifično lokacijo in kulturo v kateri deluje.

Koristi

Uhub ponuja (lokalnim) pridelovalcem in ponudnikom možnost prodaje storitev in blaga lokalno za ceno, ki je višja od odkupne cene, ki jo ponuja veriga do polic v supermarketu. Eliminira bariere in konkurenco pri vstopu na trgin omogoča kvalitetnim produktom, da dosežejo svoj ciljni trg. Glede na že vzpostavljeno lokalno trgovanje je predvideno, da se bodo cene prodajanim produktom povečale med 60 in120% glede na trenutne odkupne cene. Pridelovalci in proizvajalci, ki vstopijo v CSA program lahko gradijo zaupanje, zagotovijo svojo bazo odjemalcev in razpršijo tveganje. Transparentnost je ključ pa vendar CSA ni nujna za delovanje. Ni razlikovanja med ponudniki; vsi imajo enako velik oglaševalski prostor, vsi imajo enake pravice in dolžnosti, vsi imajo enake pogoje.

Potrošniki lahko kupijo kvalitetne ekološke proizvode za (precej) nižjo ceno v lokalnem okolju. Omogoča ljudem, da se udejstvujejo sami kot ponudniki ali pa spletejo vezi skozi CSA. Ideja je da je ponudba gnana z resničnimi potrebami ljudi. Dodaten zelo pomemben aspekt je vključevanje potrošnikov v proces povratnih informacij, ki poganja lokalno ekonomijo in ločuje semena od plevela. Pravzaprav je to najmočnejše orodje skupnosti, ki ga ima na razpolago.

Proces

Prehod na samooskrbo je težka preizkušnja. Največji pričakovan gonilnik spremembe bo povišano zavedanje, cena produkta, njegov izvor in navsezadnje tudi priročnost. Če bi Uub storitev delovala na znan način, bi ga sprejela večina ljudi, vendar pa bodo spremembo prinesli prvi uporabniki, ljudje z višjo zavestjo in zavedanjem ter vsi tisti, ki bi radi prihranili na denarju vendar ne na kvaliteti. Pričakovano je tudi da bodo nižje cene za potrošnike in višje za ponudnike pravzaprav vzpodbudile premik po tistem, ko bo storitev vzpostavljena in bo dovolj ponudbe storitev in produktov.

Vsakdo lahko starta Uhub storitev, pa vendar je podpora ponujena zgolj tistim, ki se se držijo postavljenih kriterijev. Uhub je podjem lokalnega značaja (skupnosti), implementira princip „dobro za vse“, mora delovati v povezavi z ostalimi Uhub vozlišči in mora pošiljati povratne informacije v centralni razvoj in bazo znanja.

V svojem jedru je znanje s področje upravljanja vozlišča odprtokodno, vendar blagovna znamka in njegovo delovanje nista. Problem leži v poslovnem modelu, na katerem temelji. Ljudje vidijo znamko kot obliko zaupanja, torej je za uspešno delovanje, predvsem pa za pozitivno percepcijo uporabnikov nujno, da vsako Uhub vozlišče upošteva nekatera pravila, procese in etični kodeks. Prav tako je smiselno, da vsa vozlišča uporabljajo skupno infrastrukturo, kar poceni celotno operacijo, predvsem pa prispeva v skupno bazo znanja in dobrih praks. Zaupanje med Uhub vozlišči je izjemno pomembno. Vsako vozlišče mora zaslužiti nekaj denarja ali uživati druge oblike koristi v zameno za svojo delovanje, razen če je ustanovljeno s strani konzorcija, občine ali kooperative, ki ga uporablja kot prodajno mesto za svoje izdelke in za delovanje plačujejo sami. Pomembno je torej, da se dobra praksa širi med vsemi Uhub vozlišči.

Vsaka zainteresirana oseba lahko ustvari vozlišče, vendar pa bo ustanovitev Uhub vozlišča z uporabo Uhub spletne storitve, njenih orodij, politik, dobrih praks ter baze znanja, potrebna franšiza. To je žal potrebno, da se zagotovi skupni nabor procesov, politik in orodij. Vsak člen bogati celoto. Da bi lahko vozlišče delovalo je prav tako pomembna lokacija. Kljub temu, da je izbira same lokacije načeloma prepuščena ustanovitelju vozlišča, je vseeno zaželeno, da vozlišča istega tipa niso preblizu vsaka sebi. To sicer zahteva nekaj planiranja in analize, vendar je dodaten razlog za franšizno operacijo. Ko se vozlišče pridruži Uhub storitvi se vzpostavijo obvezujoče zaveze (pogodbe), ki zagotavljajo delovanje znotraj predvidenih okvirov etike, politik, ter da je aktivni član Uhub omrežja. Zaveze tudi zagotavljajo, da storitev ni zlorabljena za zasebne ali korporativne agende v konceptu „dobro zgolj zase“. V kolikor je vozlišče del Uhub storitve, se samo poslovanje redno preverja tako s sistemskega nivoja, kakor tudi skozi program „skriti kupec“. Storitev namreč zahteva uporabo spletnih orodij za spremljanje, upravljanje, izdajo ter upravljanje zadovoljstva strank.

Uhub vozlišče ima ločen plačilni proces tako da je za breme upravljanja s plačili poskrbljeno. Vse je narejeno kot predplačniška storitev. Prav tako obstaja možnost plačila po opravljeni storitvi, v kolikor je vozlišče sposobno opravljati procesiranje plačil (infrastruktura bo prav tako ponujeno skozi spletna orodja). Ponavadi to pomeni, da je vozlišče stacionarnega značaja, kot tradicionalno trgovino z namenskim osebjem.

Vsako Uhub vozlišče mora imeti dostop do interneta in čitalnik črtnih/qr kod (lahko tudi na pametnem telefonu), pomožnosti pa tudi tanki odjemalec za tiste stranke, ki nimajo dostopa do spleta in lahko naročila opravijo kar na mestu.

Nakup in prodaja

Stranke kupujejo produkte in storitve na spletu preko Uhub storitve z brskanjem po ponudbi, ki jo ima vsako vozlišče na razpolago. Vsi ponudniki, ki oskrbujejo neko vozlišče so predstavljeni v skupni ponudbi (unificirana ponudba), ali pa brskajo po ponudbi zgolj enega ponudnika (virtualne trgovine) znotraj te skupne ponudbe. Z različnimi filtri se ponudba lahko poljubno zoža, vendar pa se prodani izdelki nahajajo na skupnem računu in tudi plačajo s z enkratnim znaskom, glede na vozlišče kjer so bili izdelki kupljeni. Ponudniki lahko oskrbujejo več kot eno vozlišče, kljub temu pa se definicija „lokalno“ upošteva tudi pri ponudbi. Ponudniki niso omejeni zgolj na podjetja oz organizacije, lahko so tudi zasebniki, čisto navadne fizične osebe, vendar je v tem primeru lahko tudi nekaj težav z davčnimi in pogodbenimi razmerji.

Po zaprtju nakupnega cikla („poziva“), se nakupljeno blago spakira in dostavi Uhub vozlišču. Spakirani produkti tam počakajo na prevzemnike. Opcijsko lahko Uhub vozlišče ponudi tudi hladilne in celo zaklenjene omarice, za kar pa mora biti vozlišče najverjetneje stacionarnega značaja. Možno je ponuditi tudi avtomatsko delovanje (preko dostopa do svojega „zabojnika“), vendar mora biti vozlišče za ta namen tudi prirejeno.

Informacijska infrastruktura je močno vpeta v celoten koncept, z namenom da bi se celoten proces poenostavil, ter obdržal konsistenco. Dostop do Uhub spletnih storitev je mobilnih pametnih naprav oz naprav, ki imajo možnost interakcije z internetom. Storitve poskrbijo za obveščanje, obračun, preverjanje procesa dostave in tudi povratne informacije strank z orkestracijo delovanja. Vsak nakup je označen z unikatno kodo, spremljanje dogajanja je tako olajšano, ne da bi se ob tem razkrile zaupne informacije. V kasnejših korakih bodo uporabljene kartice za identifikacijo skupaj z kodo, ki identificira prevzemnika. To je še posebej potrebno v primeru avtomatskih prevzemnih mest (oz v obdobjih dneva ko na prevzemnih mestih ni nikogar). Uporaba kod, črtnih in qr kod, ter pametnih kartic in telefonov je ključno za varnost poslovanja in zmanjševanje tveganja z človeškimi dejavniki vred. Obenem tudi pospešujejo proces in zmanjšujejo ročno delo, predvsem pa beleženje. Ker so vsa orodja dostopna preko spleta, vključno z naročanjem, ima vsako Uhub vozlišče tudi v internet povezano napravo, za stranke ki dostopa do njega nimajo. Pametne kartice ali pametni ključki (ki vsebujejo digitalne certifikate) se uporablja tudi pri nakupovanju od doma kupca za avtentikacijo stranke. Uporaba pametnih telefonov, ki vsebujejo potrebna vezja (NFC) so lahko tudi priročno plačilno sredstvo.

 Uhub ekonomika

Prihodek Uhub vozlišča se obračunava na vsak produkt ali storitev prodano skozenj. Vsak artikel ima pripet interni „davek“, ki variira glede na infrastrukturo, ki je uporabljena in drugih faktorjev. Tipično ta „davčna“ postavka ne presega 10% vrednosti, kar pomeni, da predstavlja 10% zneska prodanega skozi Uhub vozlišče, njegov zaslužek. Razlika pa je v načinu kako je cena predstavljena za končnega kupca. Cenovni kontekst je transparentno naveden pri predstavitvi cene, zato lahko vsak vidi kolikšen delež cene gre komu (proizvajalcu, Uhub, sistem, davščine ipd). Predvideno je bo v začetku ta posredovalnina, kot bi lahko takemu „davku“ rekli, večja kot kasneje, saj je najprej potrebno doseči kritično maso. Vsako Uhub vozlišče jo mora v vsakem primeru doseči, ne glede na to kako učinkovito posluje. Znesek ni univerzalen, temveč se spreminja glede na Uhub vozlišče in stopnjo razvitosti. Uhub konec koncev lahko obratuje kot prostovoljna postojanka, vendar to ni ravno najboljša praksa, saj si vsi želijo več zanesljivosti. Da ne bo pomote, Uhub vozlišče opravlja pošteno delo in je pričakovano, da bo za svojo storitev pošteno plačano, kar je po vsakem standardu zelo skromno. Ima večstransko vlogo in si želi biti stalna rešitev, ki zaposluje strastne ljudi. V nekaterih primerih lahko Uhub točko vzpostavijo lokalni pridelovalci, morda kot del zadruge, ki tudi plačujejo za njegovo dejavnost, vendar pa Uhub pogodba omejuje delovanje vozlišča v neprofitnem načinu in vsebuje določila o vključevanju lokalnih ponudnikov. Idealno so vsi produkti in storitve lokalno proizvedeni ali pridelani, oz vsaj v njegovi bližini. Predvideno je da bodo v Uhub ekosistem poskušali vstopati tudi večji trgovci, ki jim Uhub predstavlja zgolj še en prodajni kanal, vendar pa ne bodo konkurenčni v kolikor bodo poskušali znotraj sistema prodajati reči, ki nimajo visoke logistične stroške oz maržo. Edina priložnost je v resnici v izdelkih, ki lokalno niso dosegljivi. Zaradi samo uravnalnega trga, ki ga Uhub vzpostavlja, se tudi pričakuje da bodo nekateri proizvajalci in pridelovalci vstopili v širšo distribucijsko verigo, ki oskrbuje več vozlišč, tudi izven lokalne regije. Nekatere kalkulacije kažejo, da je še simselna oskrba nekje do 130 km kroga, kjer se nahajaj skupki vozlišč. Uhub vozlišče lahko vstopi tudi v hub2hub izmenjavo, in poskrbi za vso logistiko lokalnih ponudnikov in omogoča njiho širitev v ostala področja. To sicer poviša stroške, vendar vendar pa je korist pokrivanja širšega področja precej večja, poleg tega odpade potreba po lastni logistiki in vsem povezanim aktivnostim. Ponudnik nima nobenih dodatnih stroškov in povezanih skrbi, osredotoča se na lasten posel.

Uhub se osredotoča ekstenzivno na socilano mrežo in na povratne informacije, ki jih lahko zbira na tak način. Mnenja veliko štejejo, ko tudi ocena ponudnika. Kljub temu da so spletna orodja na voljo za uporabnike storitve, s katerimi lahko uporabniki ocenijo aktivnost in produkte ponudnikov, ni boljšega načina povratne informacije, kot je osebna interakcija. Upravljanje potreb je, ki jo vsako vozlišče izvaja, je hkrati tudi gonilo ustvarjanja in upravljanja ekonomske aktivnosti. Zato je tudi pomembno, da so vse aktivnosti kar najbolj transparentne za vse vpletene.

Politike

Zaradi ubuntu ideologije “Dobro za vse” ter “služenju skupnosti” so politike ključne za uspešno delovanje Uhub vozlišča. Etika kot tudi “listina svobodnega sveta” sta primarni vodili, ki vzpostavljata medsebojno zaupanje. Zaradi vse večjega raznoraznih koktejlov škodljivih dodatkov v obliki pesticidov, herbicidov, umetnih okusov, gnojil je ideja Uhub-a tudi v promoviranju permakulture ter ekoloških proizvodov, kot tudi trajnostnih storitev.

Ključna funkcija delovanja je torej ZAUPANJE. Vsako vozlišče potemtakem vzpostavlja zaupanje na lokalnem nivoju (skupnosti) z posredovanjem prodaje, transparentnostjo, logistiko in zadovoljevanjem strank (tako ponudnikov kot potrošnikov). Vsak ponudnik je točkovan, s katerim mu njegovi kupci izkazujejo zaupanje. Ponudnik je lahko izločen iz Uhub storitve, v kolikor je zaznano, da njegovo delovanje večkrat zlomi zaupanje. Naloga Uhub vozlišča je da razišče take spore in ponudi rešitev v kolikor je le mogoča. Vsak sklep je javen. To je potrebno za ohranitev integritete in promocijo poštene in iskreno izmenjavo. Glede na psihološke raziskave in opazovano prakso, je predvidevano da si noben lokalni ponudnik ne bo drznil zavestno prelomiti zaupanje, predvsem zaradi psihološkega učinka (ne)sprejemanja v lokalni skupnosti. Znano je namreč da se proizvajalci in poslovne entitete obnašajo precej bolj odgovorno in etično v kolikor so močneje vpeti v lokalno okolje, oz da so ljudje del lokalnega okolja. Ena stvar je močnejša od vseh ostalih groženj – slaba publiciteta. Kljub temu poznajo špekulanti in ostali oportunisti načine kako najti svoj interes, predvsem v večjih sistemih, kjer se lahko bolje skrijejo. Zato so uporabniki in njihovo ocenjevanje, skupaj z socialno mrežo, tako pomembni. Ideja je v izgradnji samo uravnalnega sistema, kjer nihče ne bo imel priložnosti izkoristiti uporabnikov, da bo vsakdo po svojih močeh poskušal udejaniti dane obljube in obveze. Če se vseeno pripeti neželjen dogodek, je ponudnik ali uporabnik (začasno) izključen iz sistema. Neželjen dogodek je karkoli kar nekdo trdi, da je nekdo kršil ali neizpolnjeval pričakovanj oz pogodbe. Uhub vozlišče je avtomatski član katerekoli CSA skupnosti, ki je ustvarjena v okviru njegovega vozlišča. Poleg prevzemne točke deluje kot zaščitnik zgodovine. Osnova CSA je v CSA članski pogodbi. Ni varovalk pri spoštovanju določil takega članstva razen ZAUPANJA. Pogodbe so torej zgolj pisna oblika sprejetega pričakovanja takega zaupanja, za katerega se pričakuje da ga bodo podpisniki spoštovali. Uhub deluje kot arbiter in pomaga mediirati spore. Obveze bi morale biti spoštovane, vendar pa Uhub težko vsili sankcije razen ocenjevanje in sklep. Kljlub vsemu, ocenjevanje je javno, zato bodo ponudniki z slabimi ocenami imeli težave pri ponudbi. Vse se skrivi v podobi, zato se ljudje tako bojijo slabega mnejna v javnosti. Iz tega razloga je tudi predvidevanje da sankcije niti niso potrebne, saj nad zavezami dbi strah pred slabo podobo.

Obstajajo tudi druge politike in procesi, za katera morajo Uhub vozlišča na enotni način. Vsak produkt, ki vstopa ali zapušča vozlišče mora biti identificirano. Če so produkti prepakirani jih mora obvezno spremljati deklaracija izvora, proizvajalca, prodajalca, kupca, ceno, težo in čas. Vsaka označba vsebuje tudi enoznačno identifikacijsko označbo (npr nalepko) za lažje rokovanje in predvsem lažje spremljanje. Vsak ponudnik lahko uporablja Uhub orodja za izdelavo the označb, s katerimi lahko kasneje opremi svoje produkte. V kolikor vozlišče poskrbi za pakiranje, ponudnik zgolj dostavi svoje produkte in preda informacije o tem komu so namenjeni (skozi uporabo spletnih orodij). To je lahko celo bolj učinkovito, saj se ponudnika predvsem ukvarjajo z tistim kar najbolje znajo, vozlišče pa tudi. Pravzaprav nič ni zapisano v skalo, vse temelji na ponudbi in povpraševanju, potrebah in omejitvah, poravnano z zmožnostjo in nivojem razvitosti posameznega vozlišča. Za vsak korak od ponudnika do kupca je poskrbljeno skozi kombinacijo spletnih orodij in skozi distribucijsko točko vozlišča. Vsak produkt je označen is spremljan, nič ni prepuščeno naključju. Povpraševanje je pomemben proces zaradi vzpostavljanja ekonomske aktivnosti. Vsaka potreba – povpraševanje je zabeleženo v spletnem imeniku, kjer čaka na najmanj 10 potrditev v dvotedenskem oknu (kar se sicer lahko tudi spreminja). Po tistem ko je zbrano dovolj potrditev (potreba mora imeti dovoljšnjo kritično maso, da se ponudnikom izplača) se premakne v izvedbo do ponudnikov ali CSA. Vsa povpraševanja ne potrebujejo posebnih pogodb, sistem povpraševanje zgolj determinira obseg, ki ga imajo ponudniki za orientacijsko točko. Kompleksnejše zahteve in viri običajno zahtevajo več tveganja, za katere ima CSA več smisla.

Uporaba vzporednega denarnega sistema

Vzpostavitev Uhub modela prinese povišano lokalno kroženje virov, vendar pa kljub temu da koncept zvišuje hitrost kroženja denarja, ga žal ne more ustvarjati sam. To tudi pomeni, da zaostrovanje razmer na širšem trgu (deflacija), vpliva tudi na lokalno skupnost, ki uporablja Uhub koncept. Ljudje zaradi pomanjkanja denarja v obtoku ne bodo mogli kupovati produktov vozlišča, ne glede na to, da bi bili cenejši. Ker dandanašnji denar, ki ga uporabljamo ni suveren, temveč sposojen v obtok, nam centralne banke v resnici krojijo našo fiinančno in siceršnje obilje. Da bi se lahko ubranili takih tveganj, je ključna uporaba vzporednega denarnega sistema. Valuta, ki ni upravljana s strani zasebne ustanove, jo lahko ustvarjena od kogarkoli. Sistem vzajemnega kredita, oblika suverene valute, se zdi kot najboljši, najlažji in najenostavnejši način za reševanje tega tveganja, vendar je pogoj tako kot sedaj zaupanje vanj. Da pa bi ga lahko implementirali je potrebno poleg zaupanja doseči tudi dovoljšnjo zavest in zavedanje o potrebi in razlogih zanj. Kljub temu je predvideno, da Uhub sistem ponuja alternativno valuto že od samega začetka.

Transakcijska infrastruktura alternativne valute ni del Uhub sistema, vendar je del iste iniciative samooskrbe. Vse transakcije narejene skozi sitem so transparentne in zasebne. Ker sistem deluje zunaj admiralitete, ne more biti podrejeno uradnemu pravnemu sistemu. To je zelo pomembne aspekt delovanja. Takoj ko se skupnost odmakne stran od uradne valute se odmakne stran tudi od uradnih zakonov, ki urejajo trgovanje. Zato je zaupanje in etika tako pomemben aspekt delovanja in hkrati povdarek pri delovanju. Ker zadeve niso podrejene lokalnemu pravu, tudi sodišča ne morejo reševati sporov, prav tako jih davčna uprava ne more obdavčiti. Lahko pa pri razrešitvi pomaga Uhub kot sistem, ki pa je pravzaprav entiteta skupnosti, ki ga uporablja. To so značilnosti samoregulatornega sistema, težnja k izravnavi in posledicah vnajprej preprečuje zlorabe. Pravzaprav je admiraliteta, na katerih temeljijo zakoni trgovine, vlada tudi sodiščem, bankam in administraciji. Poleg tega se ga da po definiciji aplicirati zgolj na poslovne entitete, ki so po svoji definiciji – trgovske entitete. Torej implementacija vzporedne valute prinaša tudi naslednji pomemben korak – odmik od trgovskega prava in življenja pogojenega z denarjem. To pravzaprav niti ni tako slabo ;).

Stopničasti pristop izvedbe

“Rim ni bil zgrajen v enem dnevu” pravi pregovor. To je res tudi za Uhub sistem. Pač ne bo deloval v vsej svoji veličini že prvi dan. Potreboval bo nekaj časa za dovoljšnje trenje v lokalnih skupnostih, vendar ga bodo očitni ekonomski, ekološki in socialni aspekti že zelo kmalu izstrelili zelo daleč zelo hitro. Pravzaprav niti ni pravih alternativ, čeprav je v povojih nekaj lokalnih prizadevanj za lokalno pridelavo. Žal entuziasti ne morejo reševati širšega problema, smooskrbo namreč primarno poganja ekonomska aktivnost. Samooskrba je zgolj njena predstavna oblika. Vsa prizadevanj tudi niso odprtega tipa, ki bi omogočala vključevanje slehernega v sistem. Kljub temu pa je zaznati močan premik v to smer.

Prioritete:

  1. Vzpostaviti zavedanje produktnega cikla, denarnega cikla in možnosti

  2. Vzpostaviti minimalno prototipno okolje v katerem se lahko sistem začne razvijati (tržnica, transakcijski sistem)

  3. Vzpostaviti prvo distribucijsko točko z lokalno podporo in opcijsko mobilno enoto

  4. Navezati lokalne potrošnike nanjo z dogodki in ponudbami

  5. Navezati lokalne ponudnike in povabilo strankam da sodelujejo sami kot ponudniki

  6. Pripraviti osnutek Uhub pravil in politik kot podlaga zavezujočim pogodbam, ki temeljijo na zaupanju in listini svobodnega sveta

  7. Vzpostavitev druge distribucijske točke (Uhub vozlišča)

  8. Nadgraditi sistem z obračunom, upravljanjem virov, skladiščenja in CSA upravljanjem

  9. Vzpostavitev prve stacionarne Uhub točke z stalnim delovanjem

Jedro rešitve je zagon skozi minimalni potrebni nabor storitev, da se lahko zagotovi delovanje, ki v povratni zanki delujejo kot proces izboljšave storitve in dobre prakse. Na voljo ni prav veliko časa, potrebno je ukrepati takoj

Izzivi

Največji izziv je hkrati del prve faze implementacije – kritična masa. Potrebujemo tako ponudnike, kot potrošnike. Včasih se je takemu izivu reklo tudi “Problem kokoši in jajca”. Da bi lahko zagnali Uhub vozlišče je potrebnih vsaj 13 ponudnikov. V osnovi to niti ne bi bilo tako težko, vendar pa je v ozadju pristen še psihološki adpekt. Večji ponudniki bi radi imeli večji obseg prodanih produktov takoj, majhne začetne kvote jih ne zanimajo. Potrošniki morajo potem začeti kupovati. Tukaj bo na preizkušnji tisti pridevnik “lokalno”, prav zaradi apatije ponudnikov ali celo potrošnikov; pač ponudba na začetku ne bo prav velika (ravno to je pa tisto s čimer nas dandanes zasipajo supermarketi). Lokalni podporniki bodo najverjetneje morali pomagati zagnati celo zadevo. Ljudje so pogosto nezaupljivi do drugačnih (novih) reči, ki vplivajo na njihovo okolje. Zato se bo morala storitev prilagajati lokalnim posebnostim in biti previdna v svojem prizadevanju.

Prav tako je čisto mogoče, da se bo Uhub storitev morala ubraniti napadov drugi trgovcev, predvsem v drugi fazi (ekspanzija). Vendar pa imajo precej omejen nabor napadov, konec koncev bodo zaradi načina delovanja prisiljeni v podoben koncept ali pa bodo morali opustiti delovanje. In to niti ni slabo, saj poleg velike izbire niti ne ponujajo kakšnih otipljivih koristi. Večji trgovci lahko zlorabijo svoj vpliv pri nekaterih občinah ali celo višje na državnem nivoju. Uhub storitev ima eksponentni potencial, ko bo dosegel kritično maso (cca 89 ponudnikov na Uhub vozlišče), bo avtomatsko postal zelo zanimiv za vsakogar, ki bi želel nekaj ponuditi na lokalnih trgih. Transparentnost poslovanja je hkrati največja obramba Uhub sistema. Obstaja pa tudi druga plat psihološkega izziva – zavist. Ljudje so zelo glasni pri zaščiti svojega “načina življenja”, čeprav to ni vedno v njihovem najboljšem interesu. Včasih vplivani s strani “skritih lobijev”, so ljudje pogostno zavistni na uspeh uspešnih podjetnikov v njihovi sredini, kar prav Slovenci najbolje poznamo. Pravzaprav razen transparentnosti in izobraževanja s katerim se gradi višje zavedanje in zavest, ni boljše rešitve. Tudi to je razlog zakaj je distribucija cene (komu kaj koliko) javna.

Zaključna beseda

Po večletnemu delu v upravljanju sprememb, kot zdravilec in poslovni svetovalec, predvsem pa kot predani član Ubuntu gibanja, ki promovira svobodno in brezdenarno družbo, ne vidim drugi boljših možnosti pri ustvarjanju boljše družbe. Žal se ne moremo odtujiti na nek osamljen otok (ali vas) in si domišljati da zunanji svet za nas ne obstaja. Vsi smo povezani med seboj in vsi imamo v resnici enak problem.

Ljudje sveta združite se v ljubezni in svetlobi! Charlie Chaplin

Bashar – Plamen večnosti

Bashar,  »Plamen večnosti« iz traktata »Zapuščina«, 1988

Radi bi, da razumete, da je to tudi raztapljanje.  Radi bi, da razumete, da je to predstavitev, ne zgolj vseh civilizacij, ki jih razumete kot zvezo svetov, temveč tudi kot tkanino iz katere so vsi svetovi narejeni.  Radi bi, da razumete, da delimo z vami ta večer, kot razumete obstoj časa, naš pogled na plamen večnosti, da je vsak izmed vas tako individuum kot tudi del kolektiva.  Radi bi, da razumete našo radost in našo ljubezen, ko se lahko izražamo na tak način, skozi vas, na ta dan.  Radi bi, da razumete naše priznanje, da se vaš svet spreminja, vendar bi tudi radi da razumete, da so vse stvari, ki ste jih kadarkoli slišali glede naših interakcij zgolj točka pogleda.  Radi bi, da razumete, da je vaša točka pogleda ravno tako dragocena in lepa kot katerakoli točka pogleda na katero smo kadarkoli naleteli ali sprejeli.  Radi bi, da razumete naše veselje pri vaši pripravljenosti za deljenje.  Radi bi, da razumete, da ste vi in vsa bitja v stvarstvu ustvarjeni iz tvarine neskončnosti.  Radi bi, da to začutite, da to začutite na t.i. fizičen način.  Radi bi, da razumete, da so vse ideje, vse definicije, vsa poimenovanja, vse spremenljivke v enačbi vašega obstoja medsebojno izmenljive.  Radi bi, da razumete, da ste od vekomaj bili, ste in vedno boste zrcala drugih zavesti znotraj stvarstva na kateremkoli nivoju se že odločite obstajati znotraj tkanine obstoja samega.  Radi bi, da razumete, da ste plamen ki večno gori, ki nikdar ne bo ugasnil, ne glede kako svetli si dovolite biti.  Radi bi, da razumete, da obstajate sedaj, da vedno ste in vedno boste, saj je Sedaj edini čas, prostor in obstoj, vedno je bil in bo.  Ste večni in neskončni, ste duh in telo, ste misel in srce, ste duša in ideja, ste izraz, misel in sanje neskončnega stvarstva. Vendar je vse to realnost in vsa realnost je vpeta v vaše sanje. Vsebujete vso in ste njen celotni izraz na vaš individualni način. Ste matrika in matrika ste vi. Ste vse in vse prihaja od vas, vse se rojeva zaradi vas, ko krepite obstoj vsega in vsakogar. Nihče izmed vas ne more biti odstranjen iz te matrike ne da bi se sesul celoten ustroj.  Zato ste njen bistven del, zato ste njen ključni del in vedite, ker ste prepleteni na ta način, ima vse kar počnete vpliv na celotno stvarstvo. Zato si zaslužite obstajati in zaslužite si biti največ, kar si lahko predstavljate, da ste lahko. Da si zaslužite manifestirati vse kar si predstavljate za mogoče. Da si zaslužite obstoj, ki vam je bil dan, saj vam drugače ne bi bil podeljen. Da si zaslužite vso ljubezen, ki si jo predstavljate, saj je ljubezen vse iz česar ste narejeni. Da si zaslužite vso svetlobo, ki jo lahko ustvarite v življenju, kajti iz svetlobe ste narejeni.  Radi bi, da razumete, da je sporočanje dano prosto med vami in vse kar je zahtevano, je ideja iskrenosti, iskrenosti z lastnim Jazom. In edina ovira, ki obstaja v ideji vse ljubezni, vsega razumevanja, vse radosti in vse komunikacije informacij ki si ji želite, edina ovira je dvostranska – je ideja ignorance in arogance. Dovolite si razumeti. Dovolite si ustvarjati. Dovolite si biti tisto kar veste da ste, kajti to darilo vam je dano, kajti ta pravica vam je dana, zakaj to je tkanina vašega obstoja. Narejeni ste iz te energije, vi ste ta energija. In vsa realnost, ki jo izkušate, ni ločena od vas.  Radi bi, da razumete vse te zadeve, in vse te zadeve so bile razpravljane v vseh interakcijah, ki ste jih imeli v zadnjih štiri in pol let vašega časa. Vendar te zadeve, te reči, se bodo sedaj uporabile v vaših življenjih. Te reči se bodo uporabile v življenjih, ki si jih izbirate, kajti ustvarjene so z vašo izbiro, narejene z vašo izbiro, manifestirane z vašo izbiro, občutene z vašo izbiro, izkušene z vašo izbiro in nič se ne zgodi brez vaše izbire, naj si bo to zavestna ali nezavestna izbira. Ste bitja izbire.  Vse kar je, neskončno stvarstvo, tkanina obstoja vas je izbrala, izbrala za obstoj, izbrala zavestno. Zato ste torej blagoslovljeni in bi radi da razumete, da ste blagoslovljeni preprosto zato ker obstajate. Zakaj ustvarjeni ste iz božanske tvarine, božanskega življenja, vi ste neskončni stvarnik. In vaš obstoj je bila zavestna odločitev, zavestna reč, zavestna izbira. Delujte na enak način. Imejte enake misli. Brezpogojno se spoštujte. Brezpogojno se ljubite. Zakaj iz brezpogojne ljubezni ustvarjate, z brezpogojno ljubeznijo lahko ustvarite vse kar si želite. Zavedajte se svoje celovitosti. Manifestirajte svojo celovitost. Manifestirajte svojo iskrenost. Je vaš najostrejši meč, najostrejši meč kar ste ga kdajkoli imeli. A sedaj je to orožje miru, orožje radosti, orožje ljubezni in orožje zgolj v smislu rezanja skozi manifestacije, ki si jih ne želite. Začnite čutiti energijo medsebojne povezave z vsemi miselnimi silami, z vsemi zavestmi, z vsemi civilizacijami, z vsemi očmi, vsemi idejami, srci, umi in dušami. Kajti vse življenje, vsa srca, vse duše, ves duh je eno. In vi ste eno znotraj tega morja, tega bazena.  Vedite, da ste tkanina in esenca galaktične energije. In vedite, da smo preskrbljeni. Vedite da smo podprti z vašim prizadevanjem, vašim obstojem. Vedite da vas ljubimo saj vemo, da ste nas rodili. Rojstvo vam dajemo nazaj. Ob tem rojstvu vas opominjamo, da ste lahko karkoli si želite biti. To je naš dar ob vašem rojstvu – rojeni kot kdorkoli, kadarkoli, kakorkoli, in na način kot si želite. To je naš dar – opomin, da karkoli izberete, ohranja naš obstoj, ohranja tkanino galaktične mreže. Ste v zvezdah, ste esenca spirale galaksije, ki jo naseljujete, vse stvarstvo kar ste, ki izhaja iz vas, ki se nadaljuje iz vas, ki je projiciran od vas znotraj samega sebe. Kajti ste povsod in ne morete biti nikjer drugje.   Vse je znotraj vas. Ne obstaja zunaj, kot ste bili opomnjeni neštetokrat. Sedaj ves čas kolapsira v eno. Sedaj ves prostor kolapsira v eno. V vsakem trenutku, ki si ga želite, ste lahko tukaj in zdaj. Življenje lahko živite na tak način.  Dogodki na vašem planetu, dogodki v vašem sončnem sistemu so zdaj pospešeni in v tistem, kar imenujete dvoletno obdobje, bo na planetu velika eksplozija zavesti, velika eksplozija povezav, ki jih imate na drugih svetovih v galaktični snovi, v galaktičnem okviru. Ampak te povezave in ta priznanja so vsi drugotnega značaja za vaše priznanje vaše povezave do svojega Jaza; priznanja povezav vašega Jaza do neskončnosti; vašega Jaza kot neskončnega. Zakaj vi ste neskončni! Kot smo sami neskončni na svoj način, ste vi neskončni na svoj način, zato vas cenimo.  Val za valom ljubezen vedno utripa. Začutite vrtenje galaksije v svojem srcu in v vašem umu in duši. Je globok in bobneč zvok, globok in temeljit zvok, globok in mešajoč zvok. Dovolite, da vre naprej, dovolite da privre na plan razumevanje vaše lastne iskrenosti, lastne jasnosti, vpogleda in inspiracije. Zakaj ste vse to na svoj način.  Opominjamo vas na vse te reči, da jih vam samim ne bi bilo potrebno opominjati, zgolj zato ker ste si tako izbrali. A sedaj jih pričnite udejanjati, dajte jih na svetlo. Bodite več kot zgolj beseda, bodite stvar, bodite ideja, bodite delo, zakaj načrt in umetnik ste vi.  Čutite v svojem bitju ritem in hitrost vseh galaksij, same tvarine stvarstva, univerzalnega srca neskončnega stvarstva. Kajti vsi bijete v tem srcu in nihče izmed vas je zunaj srca vsega kar je. Vi ste kri in življenjska sila boga samega. To je vaša sila in vaše življenje. Vi ste vse to in vse to ste vi. Iz vaših sanj se rodite, iz vaših src živite, iz vaših duš bodite luč. Kajti niste nič drugega kot to.  Hvala Vam!

Železna mreža

Larken Rose,  “Železna mreža”, izsek “Sporočilo volilnemu govedu”

Prevedeno in prirejeno po tonskem zapisu

Opomba urednika: Larken Rose je prepričan anarhist, ki zelo dobro razume ustroj sveta in način prisile vlade, njenega ozadja, predvsem v ameriškem kontekstu, ki je pravzaprav podlaga za vse svetovne. Ubuntu gibanje sicer ni povezano z anarhizmom, vendar je sporočilo v kontekstu družbenega dogajanja, prebujanja. Kljub nekoliko grobemu in precej šokantnemu načinu podajanja, pa je sporočilo povsem na mestu. Preberite si še njegovo knjigo ali pa poglejte o čem govori.

Ne morete si zamisliti na koliko načinov je svet nasprotje tega kar so vas naučili verjeti. Možakarja, ki prodaja drogo voljnim strankam, da lahko nahrani svojo družino, vidite kot izmeček planeta. Medtem pa dojemate hinavca, ki daje ukraden denar v imenu vlade, kot svetnika. Tistega, ki se izogiba ropu s strani državnih banditov vidite kot sleparja in davčnega goljufa. A kot krepostnega vidite politika, ki ta ukraden plen daje ljudem, ki jim ne pripada. Policista vidite kot pozitivca, ko odvleče človeka stran od prijateljev in družine ter ga vrže v zapor, ker je kadil list rastline. In vsakega, ki se brani pred takim barbarskim fašizmom vidite kot najnižjo obliko življenja. Kot morilca. V realnosti ima večina preprodajalcev drog več odlik kot katerikoli vladni socialni delavec in prostitutke je lahko mnogo manj sram kot politične vlačuge, saj trgujejo zgolj s tem kar je upravičeno njihovo in le s tistimi ki to hočejo. Pokončen, bogaboječ in poslušen državljan davkoplačevalec, ki voli leve ali desne, je mnogo bolj prezira vreden in predstavlja večjo grožnjo človeštvu, kot najbolj promiskuiteten len hipi na drogah. Zakaj? Ker hipi dovoli drugim svobodo, volivec pa ne. Škoda storjena družbi preko slabih navad in slabe morale je ništrc v primerjavi s škodo, ki jo družbi naredi hinavsko nasilje v imenu države. Zamišljate si svojo velikodušnost in tolerantnost, pa žal niste nič od tega. Še celo nacisti so imeli bonton pri mizi in etiko, ko niso morili ljudi. Se vam zdi, da ste dobri ljudje, ker znate reči »prosim« in »hvala«? Se vam zdi, da je obisk cerkve v nedeljo razlog za plemenitost in pravičnost? Razlika med vami in običajnim lopovom je, da ima tat toliko poštenosti, da sam zagreši zločin, vi pa navijate za vlado, ki krade namesto vas. Razlika med vami in uličnim nasilnežem je, da je slednji vsaj odkrit glede svojega nasilja, vi pa dovolite drugim, da v vašem imenu na silo kontrolirajo vaše sosede. Zagovarjate krajo, nadlegovanje in celo umor, a ne sprejemate nobene odgovornosti za to početje. Vi upokojeni hočete, da vlada vzame vašim otrokom, da bi vi dobili pokojnino, vi starši želite da se oropa sosede, da bi vi imeli plačano šolanje svojih otrok. Volite za kateregakoli sleparja, ki vam obljubi krajo denarja drugih, za plačilo tistega kar želite vi. Zahtevate, da se tiste, ki se ne pokorijo kar vi odobravate, odvleče in zaklene, a ob enem ne čutite krivde za nešteta življenja, ki so jih vaše kaprice uničile. Vladnim predstavnikom celo pravite PREDSTAVNIKI, pa vendar nikoli ne prevzamete odgovornosti za njihovo storjeno zlo. Ponosno podpirate vojsko, ko jim lažniva vlada pove koga naj napadejo, pri tem pa se vi celo dobro počutite. Trdite, da ste kristjani, Judje ali pa sledite kakšni drugi religiji, vendar resnica je – kar imate za religijo je zgolj fasada. Kar zares častite, bog, ki se mu zares poklonite, v to kar zares verjamete je – država. Ne kradi. Ne ubijaj. Razen če to lahko storite s pomočjo vlade – potem je najbrž v redu, kajne? Če temu rečeš obdavčitev in vojna… potem to ni več greh, kajne? Navsezadnje je to rekel zgolj vaš bog – ne kradi in ne ubijaj … ampak država pravi da je to v redu. Precej jasno je, kdo ima višjo prioriteto v vaših glavah. Kljub vsem cerkvam, sinagogam in mošejam, ki jih vidimo vsepovsod ima ta narod le enega boga in zgolj tega, ki se imenuje – vlada. Jezus je učil nenasilje in rekel da ljubi svojega soseda, ampak država te vzpodbuja v voljene ljudi, ki bodo uporabili prisilo vlade za vdor v vse elemente življenja vseh ostalih. Tistim, ki so hoteli žensko kamenjati zaradi prešuštva, je Jezus rekel: »Naj tisti brez greha prvi vrže kamen«. Vendar država pravi, da je čisto v redu nekoga zapreti, če storijo kaj kar je za vas neokusno, recimo prostitucija. V KAJ TOREJ VERJAMETE? Krščanski bog pravi: »Ne zavidaj«. A zavidanje je življenjska kri pošasti – države. Naučili so vas zameriti, prezirati in sovražiti vsakogar, ki ima nekaj česar vi nimate sami. Protestirate državi naj uniči druge ljudi, ukrade njihovo imetje in ga da vam. In temu potem rečete – poštenost. Biblija pravi temu poželenje in kraja. Vi niste ne kristjani, ne Judje, ne muslimani, zagotovo pa ne ateisti! Vsi imate istega boga, ki mu je ime – vlada. Vsi ste člani najbolj zlobnega, norega in uničevalnega kulta v zgodovini. Če je hudič kadarkoli obstajal, potem je to država in vi jo častite z vsem srcem in dušo. Molite k njej za rešitev vsakega problema, zadovoljitev vsake vaše potrebe, naj udari po sovražniku in vas blagoslovi. Častite tisto kar je Nietzsche imenoval »najhladnejša med vsemi mrzlimi pošastmi« in sovražite nas, ki je ne. Za vas je največji greh neupoštevanje boga, vi temu pravite – kršenje zakona. Kot da ima kdorkoli kakršnokoli moralno zavezo ubogati samovoljne ukaze in zahteve skorumpiranih, lažnivih, zablojenih megalomanov, ki so okužili to mesto. Celo vaši duhovniki so bolj pogosto kot ne izdajalci svojim religijam. Učijo, da morejo ukazi človeške avtoritete nadomestiti upoštevanje zakonov bogov, v katere sami načeloma verjamejo. Pred leti sem nekega pompoznega evangeličanskega osla slišal vsevedno oznanjati po radiu, češ, kdor ne uboga civilne oblasti, naj si bo kralja ali katere druge vlade, se je uprl bogu. Uporabil je točno te besede. Kaj pa če vlada počne kaj narobe? No, satanov prodajalec odgovori »To je posel tistih v vladi in ti si še vedno primoran ubogati«. Kamorkoli se obrneš, na državo ali cerkev, medije ali šole, te predvsem učijo nekaj pred vsem drugim – lastnost lastnega podrejanja drugim smrtnikom, ki trdijo, da imajo pravico s katero vam vladajo. Odvratno je spoštovanje s katerim govorite o teh lažnivcih in lopovih, katerih podplati so tako trdno zasajene v vaših vratovih. Sodnikom in parlamentarcem pravite »spoštovani« in omedlevate pred veličastnimi dvoranami, ki jih naseljujejo. Templji, ki so jih zgradili za praznovanje prevlade nad človeštvom. Čutite ponos, ko pravite, da ste se nekoč rokovali z njimi ali videli predsednika v živo. Oh seveda, veliko božanstvo, njegovo visočanstvo predsednik. O nazivu govorite kot bi govorili o vsemogočnemu bogu. No… besedišče se je malo spremenilo, a miselnost ni drugačna od klečeplaznega kmeta, nizko priklonjenega z obrazom v umazaniji, z občutkom nevrednosti in ponižnosti ob prisotnosti kateregakoli že narcisa, gospodarja ali gospoda. Resnica, ki je veljala tako takrat kot danes, pa je, da ti paraziti, ki sami sebe imenujejo voditelji, niso nadrejena bitja, to niso čudoviti možje in žene, niso častivredni, niso niti povprečni. Ljudje, ki pošteno živijo, od sofisticiranih podjetnikov do nepismenih dnevnih delavcev, ki počnejo najbolj ponižujoča dela, kar jih obstaja… ti ljudje si zaslužijo vaše spoštovanje. Do teh ljudi bi se morali obnašati vljudno in spoštljivo. A sleparji, ki uveljavljajo svojo pravico do vladanja, zahtevajo vašo poslušnost in podložnost – ti si zaslužijo le vaš prezir in zaničevanje. Tisti ki se potegujejo za t.i. »visoke funkcije«, so daleč najbolj nizkotni. Lahko se oblačijo bolje, uporabljajo bolj izbrane besede in bolje načrtujejo in izvedejo svoje spletke, a niso nič boljši od žeparjev in tatov torbic in avtomobilov. V bistvu so še slabši, saj vas ne želijo oropati zgolj vašega imetja, temveč tudi vaše človečnosti, svobodne volje, ko počasi odsesajo vašo sposobnost razmišljanja, presojanja in ukrepanja. Ponižati v sužnje, tako v glavah kot telesu, pa jim še vedno trmoglavo pravite voditelji. Voditelji? Kam pa pravzaprav greste, da potrebujete voditelje? Če živiš svoje življenje in se brigaš zase, treniraš svoje talente in se ženeš za svojimi sanjami, si prizadevaš, da bi bil tisto v kar verjameš… kakšno potrebo sploh lahko imaš po voditelju? Sploh kdaj pomislite na besede, ki jih slišite, ki jih ponavljate? Prav papagajsko ponavljate oksimorone kot npr. »voditelj svobodnega sveta«. Za trenutek se celo pretvarjate, da ste na nekem velikem potovanju, del neke velike bitke, ki se ga loteva cel narod in zahteva voditelja. Zakaj bi vam na kraj pameti prišlo na misel, da so prevaranti, ki so okužili mesto tisti, ki bi jih poslušali in jim sledili? Nekje znotraj vaših spečih možganov zelo dobro veste, da so vsi politiki skorumpirani lopovi in lažnivci. Oportunistični prevaranti, izkoriščevalci in ustrahovalci. Vse to veste, a še naprej govorite, da ste vi tiste neumne zlobne živali, politiki pa so odlični in modri vzorniki, učitelji in voditelji, brez katerih civilizacija ne bi obstajala. Res mislite, da ti sleparji omogočajo civilizacijo? Le katero prepričanje bi lahko bilo bolj absurdno. Ko opravljajo svoje kvazi verske obrede, v katerih se odločajo kako vas ta teden ustrahovati, mu še vedno pravite zakon in še naprej obravnavate njihove arbitrarne zahteve, kot da prihajajo od samega boga, ki jih noben dostojen človek ne bi skušal prekršiti. Tako temeljito indoktrinirani ste postali v kult čaščenja države, da ste iskreno šokirani, ko razumen človek občasno pokaže na očitno. Zgolj dejstvo, da politični sleparji nekaj zapišejo in razglasijo za zakon, še ne pomeni, da ima kdorkoli kjerkoli kakršnokoli moralno obvezo do njegovega spoštovanja. Vsak trenutek vsakega dne, vsepovsod v vseh situacijah imate moralno obvezo storite tisto kar vi smatrate za prav. In ne kar nek zabloden napihnjen meh pravi, da je legalno. To pa najprej zahteva od vas, da presodite pri sebi, kaj je prav in narobe. Odgovornost, ki ste se jo veliko časa izogibali. Ponosno razglašate kako ste zakone spoštujoč državljan, hkrati pa izražate svoj skrajni prezir do tistih, ki mislijo da so nad vašimi t.i. »zakoni«. Zakoni, ki niso nič drugega kot sebične kaprice tiranov in tatov. Beseda zločin je nekoč pomenila: »dejanje škodljivo drugi osebi«. Sedaj pa pomeni neposlušnost katerikoli izmed množica arbitrarnih ukazov, ki prihaja iz parazitskega zločinskega sloja. Za vas je beseda zločin zgolj sinonim za besedo greh. Implicira neupoštevanje ukazov ukazujočega, kot nekaj podobno neupoštevanju božanskega.V resnici pa so ukazujoči podobni pijavkam. Že sam izraz »vzeti zakon v svoje roke« pove veliko o vaši percepciji svetoskrunstva do človeka, ki odgovornost prevzame nase, ko sodi kaj je prav in kaj narobe, ravna ustrezno, namesto da počne kar počnete vi. Brezumno ubogate kakršnekoli ukaze, ki jih ta greznica črvov izbljuva. Poveličujete te zločinske sloje kot zakonodajalce in verjamete, da ni nihče nižje kot kršitelj zakona. Nekdo, ki bi si drznil ne upoštevati politike. Prav tako z največjim spoštovanjem govorite o organih pregona, tistih ki na silo naložijo vsako kaprico politikov na vse ostale. Ko država uporabi nasilje ali prisilo si zamišljate, da ima sama po sebi prav in vsak upornik bo v vaših očeh vreden zaničevanja. Brezpravni teroristični kriminalec. Kot tisti brezpravni teroristični kriminalci, ki so pomagali sužnjem pobegniti s plantaž. Kot tisti brezpravni teroristični kriminalci, ki so Judom pomagali pobegniti morilski mašineriji Tretjega rajha. Kot tudi brezpravni teroristični kriminalci, ki so bili na Tianamenskem trgu do smrti zmečkani pod tanki rdeče Kitajske vlade. Kot vsi brezpravni teroristični kriminalci v zgodovini, ki so imeli pogum ne ubogati brezkončen tok tiranov in zatiralcev, ki so svoje nasilje imenovali avtoriteta in zakon. In to vključuje vse brezpravne teroristične kriminalce, ki so ustanovili to državo. Vse kar misliš da veš je ravno nasprotno in obrnjeno. A zmagala je višina vaše norosti, dejstvo da nas dojemate kot nasilne teroriste, edine ljudi na planetu, ki nasprotujejo uporabi nasilja proti soljudem – anarhiste, prostovoljce, libertariance… Uporabljamo nasilje zgolj za obrambo proti nekomu, ki uporablja nasilje proti nam. Ne uporabljamo ga za nič drugega. Medtem je vaše prepričanje popolnoma shizofreno in protislovno. Po eni strani učite mlade sužnje, da nasilje nikoli ni rešitev. Po drugi pa zagovarjate da kdorkoli, karkoli, kjerkoli in kadarkoli mora biti pod nadzorom, spremljano, obdavčeno, regulirano s silo vlade. Poenostavljeno, vaše otroke učite, da gospodarji lahko uporabljajo nasilje kadarkoli si želijo, suženj pa se ne sme nikoli upreti. Indoktrinirate svoje otroke v življenje ne razmišljajočega in nemočnega podložnika. Dajete jim verige okoli njihovih majhnih vratov in tesno zategnete ključavnice. Najhuje od vsega pa je, da se pri tem še dobro počutite. Po eni strani obsojate zlo fašizma in socializma, se pritožujete nad krivicami režima Hitlerja, Stalina in Maoa. Na drugi strani pa pridigate prav to kar so oni storili. Čaščenje kolektiva, podreditev vsakega posameznika tisti zlovešči norosti, ki nosi varljivo oznako »za skupno dobro«. Nenehno blebetate o raznolikosti in dovzetnosti, potem pa prosite vaše gospodarje, da regulirajo in kontrolirajo vse vidike vašega življenja, ustvarjajoč ogromno čredo ne razmišljajočih konformističnih trotov. Nosite drugačne obleke in imate drugačno frizuro pa mislite da ste zaradi tega drugačni. Vsi vaši umi so zasužnjeni istemu klubu gospodarjev – kontrolorjev. Mislite in počnete to kar vam rečejo, domišljate si, da ste progresivnost, razmišljujoči in razsvetljeni. Iz vaše pozicije relativnega udobja in varnosti obsojate zlo drugih dežel in drugih časov, obenem pa si zatiskate oči pred krivicami, ki se dogajajo pred vami. Dopovedujete si, da če bi živeli v tistih krajih ali tistih časih, bi bili vi med tistimi, ki bi se postavili po robu zatiranju in bi branili zatirane. Ampak to je laž. Bili bi prav tam s preostalo jato dobro treniranih ovac, glasno zahtevajoč pretepanje sužnjev, zažiganje čarovnic, da se nekonformiste in upornike uniči. Kako to vem? Ker je to točno tisto kar počnete danes. Današnje krivice in zatiranja so popularne in modne, tisti ki se jim uprejo – si pravite – so nepridipravi in čudaki, ljudje čigar pravice niso pomembne, ljudje, ki si zaslužijo uničenje pod škornjem oblasti. Ali mar ni tako? Vi brezhrbtenični kup nerazmišljujočih hinavcev! Poglejte v zrcalo. Dobro poglejte, kaj si vi predstavljate kot pravično in prijazno. Vi ste hudičeva igračka. Tisočera množica divje ploskajoča govorom Adolfa Hitlerja – to ste bili vi. Drhal, ki je zahtevala pribitje Jezusa Kristusa na križ – to ste bili vi. Beli zavojevalci, ki so praznovali poboj tistih brezbožnih rdečekožcev- to ste bili vi. Ploskajoče množice, ki so napolnile Kolosej, ko so kristjane metali levom – to ste bili vi. Skozi vso zgodovino, večno trpljenje in krivice pojavljajoče v nedoumljivem obsegu – vse zaradi ljudi kot ste vi. Dobro trenirani in temeljito indoktrinirani konformisti, ljudje ki storijo kar jim je naročeno in se ponosno priklonijo svojim gospodarjem, ki sledijo množici verujoč v kar verjamejo drugi, misleč kar jim reče oblast – to ste vi. In vaša ignoranca ni nastala, ker je bila resnica skrita – radikalci jo pridigajo že tisoče let. Ne… vi ste nevedni ker se izogibate resnici z vsem vašim srcem in dušo. Zamižali ste in pobegnili, ko je namig resnice pristal pred vami. Obsojate nas z ekstremisti in čudaki, pa vam poskušamo le pokazati vaše verige – ker vi nočete biti svobodni. Ne želite celo biti človek. Odgovornost in realnost vas na smrt straši, tako tesno se oklepate vaše lastne zasužnjenosti in se zaženete v vsakogar, ki vas skuša osvoboditi. Ko nekdo odpre vrata vaše kletke, se prihulite nazaj v kot in vpijete: »Zapri jih, zapri jih!!«. No nekateri izmed nas smo zaključili s poskusi vašega reševanja. Zapravili smo dovolj truda s prepričevanjem vas o vaši svobodi. Vse kar počnete je tvezenje tistega, kar so vas vaši gospodarji naučili, da svoboda vodi le v kaos in uničenje, ubogljivost pa v mir in blaginjo. Nihče ni bolj slep, kot tisti ki noče videti. In vi, vi narod ovac, bi raje umrli kot videli resnico.

Ribištvo

Vsi ribiški kraji, skupnosti in vasi, so bile z vladno (in evropsko) politiko močno prizadete, saj so preprečile ribičem ribolov in preživljanje njihovih družin. Sedanji politiki so uničili življenja več tisočim ljudem. Uničili smo ta pomemben del gospodarstva, z namenom uvažanja rib iz azije in drugih delov sveta, zastrupljenimi z živim srebrom in drugimi strupi, ki so potem prodani ljudem kot zdrava prehrana. Ustvarjajo odvisnost, pri čemer imamo na voljo lastno preskrbo in lastno znanje.  Ta nečloveška politika je odprla vrata mednarodni ribolovni in predelovalni industriji, ki ropajo naše in svetovne obale, uničujejo ekosisteme, in na noben način ne koristijo prebivalcem tukaj ali kjerkoli po svetu in ne odgovarjajo za nastalo škodo. Uničili so našo industrijo rib, njen izvoz in s tem blaginjo ljudi, ki želijo živeti od morja, medtem ko prinaša milijarde dobička mednarodnim delničarjem.  Ta nehumana politika ščititi pravice korporacij in uničuje življenja poštenim, delavnim ljudem. Še enkrat, implicira pravice in zaščito mednarodnih korporacij, medtem ko so pravice ljudi poteptane. Naša ustava ni vredna piškavega oreha, niti papirja na katerem je tiskana.  Ta nezakonita in protiustavna dejavnost se bo takoj ustavila in naši ribiči in morski strokovnjaki bodo igrali enako pomembno vlogo in poleg pridelovalcev zagotovili hrano za ljudi v izobilju preko naše najbolj divje domišljije. To je zelo enostavno doseči tistim ki vedo kako – ne politiki.  Ribiči bodo videti kot junaki družbe, saj bodo zagotavljali izjemno pomemben del naše prehrane, ob hkratnem varovanju in ohranjanju naše lepe obale in ekosistema.


 

Akcijski načrt

  1. Vsako obalno mesto, kraj in vas bo igrala ključno vlogo v ribiškem sektorju.
  2. To bo vključevalo tudi ribogojnice in območja drstenja rib, kot so ribogojnice postrvi in drugih organizmov, ki niso nujno na obali.
  3. Ta dejavnost vključuje ribolov, raziskovanje, ohranjanje, vzrejo, pakiranje, ladijski promet in druge dejavnosti, ki bodo postale potrebne, saj ko bo ta sektor postal ponovno aktiviran, bodo tudi nastale nove potrebe v ribiških skupnostih in ljudem, ki v njih delujejo.
  4. Kot pri kmetijskem sektorju, bomo priskrbeli ljudi, ki sodelujejo z vso potrebno tehnično podporo in zagotovijo vso strokovno znanje, da se ta sektor hitro razvija in deluje v skladu s potrebami ljudi. Ni nobene potrebe po mednarodnih delničarjih in korporacijami.
  5. Poskrbeli bomo za morske biologe, znanstvenike, raziskovalce, vzreditelje, okoljevarstvenike in druge, da bi povečali uspešnost ribištva in sorodnih sektorjev na vseh ravneh.
  6. Takojšnja prepoved bo za kakršnakoli plovila z vlečnimi mrežami in ribiških ladij katere koli vrste, da z obnavitvijo našega ekosistema zagotovimo obilje zdrave hrane za ljudi.
  7. Obalne in druge pridelovalne skupnosti se bo spodbujalo k diverzifikaciji in pričetku proizvodnje vseh vrst morskih in sladkovodnih proizvodov, ki prej niso bile finančno izvedljive. Ker denar ne bo ovira za napredek, bo vse mogoče.
  8. Podprli bomo nadgrajevanje obstoječih raziskovalnih zmogljivosti z najnovejšo tehnologijo in s takojšnjim učinkom podprli ustvarjanje novih objektov, kjer obstaja za to potreba.
  9. Ta dejavnost vključuje tudi nadgradnjo in razširitev akvarijev in drugih morskih vodnih centrov, za potrebe rehabilitacije, zdravljenje, izobraževanja, raziskav in drugo.
  10. Naše ribiške skupnosti bodo ponujale morsko in sladkovodno hrane v raznovrstnosti in izobilju preko naše najbolj divje domišljije. Neomejevanje človeške kreativnosti in strasti ima multiplikativne pozitivne posledice.

U skupnosti

Načrt za preoblikovanje majhnih krajev in vasi v močne, trajnostne skupnosti in popoln nadzor nad svojo usodo. To je model, ki lahko služi kot predloga za vsa manjša mesta in vsako skupnost. To bo ponovno vzpostavilo harmonično ravnovesje med ljudmi in Zemljo, saj omogoča ljudem iz vseh družbenih slojev, da bi dosegli svoje sanje. Njihova strast v vsem kar se odločijo, je njihov prispevek v veliko korist vseh v njihovi skupnosti. Od pridelovalcev do znanstvenikov, umetnikov in inženirjev, zdravstvenih delavcev in predvsem delavcev v skupnosti. Vsakdo lahko prispeva k izobilju v svoji skupnosti.


 

Izvedba

Majhna mesta in podeželske skupnosti raztresene po vsej državi so glavna področja za uvedbo novega pristopa. Enega za drugim lahko spremenimo v trajnostni primer obilja in uspeha. Izkušnje in strokovno znanje je že na voljo pri ljudeh za izvajanje vseh predlaganih ciljev. Bili smo v stiku z nekaterimi od velikih umov v znanosti, medicini, energetiki, izobraževanju, inženiringu, kmetijstvu in drugih, ki želijo prispevati znanje in izkušnje pri izvajanju vseh predlaganih načrtov. To ni seznam želja, ampak seznam opravkov za dosegljivih ciljev, saj smo že vzpostavili upravičenost.  Izvajanje je zelo pomemben del načrta zato ga morajo vsi zelo jasno razumeti. Ljudje stojijo za predlaganim modelom, ne politiki ali korporacije z dobičkom v mislih. Smo rastoča skupina ljudi, ki so sestavljeni iz mam, očetov, študentov, znanstvenikov, učiteljev, zdravnikov, izumiteljev, gospodinj, in mnogih drugih navadnih ljudi, ki skrbijo za druge ljudi. Naredili smo prve korake k deljenju svojega znanje z drugimi. Projekti skupnosti se bodo redno objavljali in delili z zainteresirano javnostjo.


 

Dvanajst Ob Onemu – svetovanje in zastopanje skupnosti

Prvi korak, ki ga mora vsaka skupnost sprejeti, je imenovati svoj svet starešin, ki je sestavljen iz 13 najuglednejših predstavnikov, ki jih v skupnosti imenujejo ljudje in ne politiki. Trdno verjamemo v aktivacijo človeškega emaptičnega pristopa, ki je bil oskrunjen in nadomeščen z birokratskim kaosom.  12 novoimenovanih starešin, skupaj s predsedujočim, predstavlja popoln svet starešin in bo vse končne odločitve sklepal v korist skupnosti na dnevni bazi. Odobrili in uveljaviti bodo tisto, kar skupnost najbolj nujno potrebuje in kar bi bilo treba razviti in narediti na katerikoli ravni vsake skupnosti. To bo pospešilo razvoj in nadgradnjo vsake skupnosti v neskončnost.  13 članov sveta starešin ljudje imenujejo preko enostavnega postopka glasovanja najuglednejših predstavnikov skupnosti po načelu zmerne večine.


 

Zamenjava obstoječih občin

Večina občin v Sloveniji je danes prizadetih in močno zadolženih ter preprosto ne opravljajo potreb za tam živeče ljudi. Potrebno jih je zamenjati. Novoimenovani svet starešin bo omogočil izvajati voljo ljudi, da prevzame vodenje svojega kraja po poti blaginje.  Novi svet mora začeti kampanjo nezaupanja v občino in jo nadomestiti s svetom starešin. Za dosego tega cilja bomo morali delati v okviru sedanjih pravnih struktur, zato pozivamo odvetnike ali kogarkoli v pravni stroki, da se vključijo in pomagajo pri tem procesu.  To bo omogočilo ljudem, da sami urejajo in tudi hitro zagotovijo vsem potrebam skupnosti na vseh ravneh na dnevni bazi iz centra skupnosti in ne iz nekega daljnega slonokoščenega stolpa z nedostopnimi politiki, ki ne odgovarjajo na telefonske klice in nimajo razumevanja za potrebe skupnosti, ki ne stojijo za svojimi besedami.  Ne pozabite, da je ta vmesna faza proces k odmaknitvi od nadzora skorumpiranih vlad in občin, ki gradijo svoje bogastvo na ukradenih zemljiščih ljudi in jim odrekajo njihove pravice. Skoraj vse kar počnejo je v neskladju z Ustavo. Ne pozabite, ravno Ustava RS omogoča ljudem pravico do samoorganiziranja. Ta mirni pristop k samoupravi bo omogočilo ljudem začeti izvajati načela enotnosti in blaginje vseh ljudi v skupnosti.


 

Bančništvo skupnosti

Vsako mesto ali skupnost mora vzpostaviti bančni račun v katerega bodo vplačevali denar za vse mesečne obveznosti, kot so davki, voda, elektrika in drugo. Ta račun bodo ljudje upravljali prek lastnega sveta starešin in ne politiki ali njihovi izbranci. Ta denar se bo uporabil za vse potrebe skupnosti, kjer je občina pogorela, za vzdrževanje in nadgradnje objektov ter za vzpostavitev projektov začetnih skupnosti, ki bodo postale temelj prihodnje blaginje znotraj skupnosti.  Oglejte si seznam predlaganih projektov skupnosti na koncu tega dokumenta. Denar, ustvarjen s prodajo blaga, proizvedenega ali izdelanega v okviru projektov Skupnosti bodo deponirani na račun skupnosti za uporabo in korist celotne skupnosti. Ni več plač za župane in drugih plačanih preko občinskih izvršnih mehanizmov – ali žepnine za prisklednike, avtomobile za vodstvo, pri tem pa so ustanove in storitve za ljudi zapostavljene in zanemarjene.  Ljudje bodo imeli popoln nadzor nad dobavo storitev za skupnost. Svet starešin se bo odločil na dnevni bazi, z odločitvami temelječimi na potrebah ljudi, jasnimi prioritetami, z neposrednim izvajanjem.  Lahko postane nujnost, da kraji / občine sprejmejo pobude pri ustvarjanju svoje lokalne valute / denarja saj tako preprečujejo premožnim tujcem nakup celotnega pridelka in tudi destabilizacijo lokalnega gospodarstva. S tem skupnost omogoča, da se izdelki dajo na razpolago ljudem skupnosti za delček cen v rednih trgovinah ali trgih.  Sčasoma se morajo projekti Skupnosti razširiti na vse potrebe Skupnosti,  saj bo večina ključnih potreb, kot so elektrika, voda, hrana, stanovanja in več, zagotovljena s strani skupnosti. To bo pripeljalo do tega, da bodo ljudje vsaj mesec porabili manj denarja, imeli pa bodo koristi od blaga, ki ga proizvajajo sami zase, in počasi se bodo zavedali, da denarja skoraj ne potrebujejo.  Denar bodo potrebovali zgolj za stvari in storitve, ki jih ni mogoče proizvajati v skupnostih, kot so npr elektronski čipi ali avtomobilski deli. Ampak s širitvijo skupnosti temelječe na našem modelu, bodo vsi vidiki in sektorji naše družbe obvladovani – celo v proizvodnem sektorju avtomobilske industrije, ki bo prinesel skoraj zastonj prevoz za ljudi. Ni pa nujno da bodo avtomobili ali njihova uporaba enaka kot je danes.  Ko eno mesto uspe, bodo druga sledila njegovemu zgledu, saj bo njegovo obilje prizadelo sosednje mesto in ljudje bodo želeli posnemati njihov uspeh. Kmalu bodo vsi komajda še potrebovali denar in postalo bo jasno, da je denar le ovira na poti k napredku in obilju za vse.


 

Korak za korakom

Obstaja več korakov za doseganje popolnega modela v mestih in na koncu v celotni državi. Ne pozabite, da bo ta nova družbena struktura prinesel nove predpise in smernice, ki bodo oblikovani s strani skupnosti same, zato moramo ogledati vsak sektor s popolnoma novimi očmi in neomejene možnosti, saj ni omejen z razpoložljivostjo in kakovostjo. Zato je tudi nujno, da se vsak dan opominjamo, da je vse mogoče in vse je mogoče tudi doseči.  Več podrobnosti o svetu starešin in mehanizmih upravljanja skupnosti bodo zajete v ločenem dokumentu, vendar je potrebno uvedbo novega sistema jasno razumeti. Potrebna bo večstopenjska uporaba denarja kot orodja, da nas osvobodi od denarja samega .  Skupnostmi ne bodo postale zgolj povsem samozadostne, temveč bodo že v začetni fazi proizvajale številne dobrine, blago in storitve na vseh področjih. Ti proizvodi in storitve bodo na voljo sodelujočim članom skupnosti zgolj za delček cene v običajnih trgovinah zunaj skupnosti ali celo zastonj.  Presežek pridelka se bo prodajal uporabnikom zunaj skupnosti po ceni, ki je manjša kot je v običajnih trgovinah toda po kvaliteti, ki je primerljiva z najboljšimi in najdražjimi izdelki. Ta veriga dogodkov bo postala dober generator prihodkov za skupnost v fazi tranzicije do popolnega brezdenarnega modela. Sčasoma bo potreba po denarju brez večjega pompa preprosto izginila sama.  Ob koncu tega dokumenta je seznam številnih področij, ki se bodo razvili v vsaki skupnosti, sama mehanika izvajanja pa bo opisana v ločenem dokumentu. Prosimo, da ta prispevek berete kot seznam opravil in ne kot način izvajanja. Vsaka od teh dejavnosti bo ustvarila veliko stranskih poganjkov in ustvarila več možnosti za ljudi, da uspevajo.  Obstajajo štiri začetne področja izvajanja:  To so končni cilji v prvih 1-3 letih:

  1. Zastonj elektrika – prosta energija
  2. Zastonjn voda
  3. Zastonj bivanje
  4. Zastonj hrana (optimizacija pridelovalnih zemljišč)

Večina krajev po Sloveniji poseduje vse temeljne elemente, da bi bili samostojni in zagotavljali ljudem vse naštete temeljne potrebami. Prosto energijo, vodo, stanovanja in hrano. Ampak nad temi obstajajo tudi druga zanimive področja, ki bodo posledica teh osnovnih in bodo koristila skupnosti.  Obstajajo briljantni člani skupnosti, ki imajo dostop do znanja, izkušenj in tehnologije za dramatično izboljšanje življenja vseh ljudi, ki bodo sprožili različne proizvodne projekte, kot npr pohištvo, kovine, gradbeni materiali, itd. Obstajajo tudi drugi z znanjem in sposobnostmi, ki jih lahko prispevajo s takojšnjim učinkom za svojo korist in v korist vseh prebivalcev.  Dodatna področja koristi za vsako skupnost bodo:

  1. Izdelava drugega blaga – gradbeni material, kovinski deli, lesni izdelki, tkanine, volna, konzervirana hrana, in še veliko več.
  2. Posredovanje storitev – električarji, vodovodarji, krojači, gradbeniki, in še veliko več.  Tovarne in delavnice za takšne dejavnosti dodeljuje Svet starešin. To so lahko obstoječi prostori ali na novoustanovljeni s strani skupnost. Skupnost bo potrebno opremo kupila, izposodila ali dobila podarjeno.

 

Projekti – sodelovanje Skupnosti

Vsak od teh projektov zahteva naslednje ukrepe:

  1. Strokovno znanje in izkušnje za vzpostavitev projekta ali prevzam obstoječe dejavnosti ali nadgradnje,
  2. Majhno skupino zaposlenih za nedoločen čas,
  3. Večjo skupino članov skupnosti – vsak prispeva 3 ure na teden

Stalni delavci bodo imeli fiksno plačo, ampak dobijo tudi karkoli že proizvajajo zastonj – z omejitvami, ki jih določi Svet.  Delavci Skupnosti ali delavci s krajšim delovnim časom plačujejo zgolj delček cene za vse blago in storitve v skupnosti. Tukaj bo naša vizija modela začela kazati svojo resnično korist za vse ljudi .  Vsakdo bo moral prispevati 3 ure na teden za katerikoli projekt skupnosti. Ljudje lahko izberejo katerega koli izmed projektov ter se redno premeščajo s projekta na projekt, da stvari ostajajo zanimive, hkrati pa se vsi učijo novih spretnosti. V bistvu bo vsak član skupnosti delavec s skrajšim delovnim časom, ki prispeva 3 ure na teden za večjo korist vseh v skupnosti. Za primerjavo, 3 ure na teden v povprečju porabimo za vožnjo v službo in nazaj (če živimo v mestu kjer delamo).  V kraju z 1000 ljudmi, bo ta prispevek 3000 ur dela za skupnost vsak teden, ki ga ljudje prispevali na svojih projektih za skupnosti, pri tem pa se bodo še družili med seboj in bolje spoznavali. To je neverjetna količina opravljenega dela in bo prinesla že v zelo kratkem času neverjetne rezultate za skupnost.  Sedanje občine si tega niti slučajno ne morejo privoščiti. Da bi plačale kjerkoli v bližini toliko ljudi, da opravijo toliko dela v okviru obstoječih struktur. To je zgolj preprost primer, kako učinkovito lahko naš model zelo hitro doseže rezultate skoraj takoj.


 

Akcijski načrt

ENERGIJA

  • Sončna energija je najbolj očitna in tudi najbolj univerzalna, vendar ne stalna. Sklad skupnost bo zagotovil tedenski izvedbeni načrt za proizvodnjo in namestitev sončnih kolektorjev, ogrevalnih elementov in osvetljave za čim več domov kot je mogoče.
  • Iz tedenskega recikliranja na odpadu ali z zbiranjem odpadnih surovin, bomo lahko dobavili 3 sončne kolektorje na teden, kar je dovolj za ogrevanje 4 članske družine ¾ leta.
  • Reke in drugi vodotoki so stalen vir energije. Manjša turbina postavljena ob njem ne onesnažuje vodotokov, niti vode ne porablja, saj se vsa vrne nazaj. S to preprosto tehnologijo lahko zelo verjetno ustvarimo dovolj električne energije za oskrbo celotnega kraja.
  • V Sloveniji obstajajo številne brzice in manjši vodotoki, ki se lahko zelo dobro uporabljajo za hidroelektrarne. Hidro turbine se lahko dajo v vodotoke na posebej izbranih mestih.
  • Obstoječi mostovi se lahko pretvorijo v stene jezu s turbinami, ki ne bodo negativno vplivale na okolje, vendar bodo prinašale veliko korist skupnosti.
  • Pridobljena energija se lahko usmerja v obstoječe elektro omrežje in se viške prodaja.
  • Vsako kanalizacijsko omrežje se mora pretvoriti v bioplinski obrat metana, ki se porabi za pridelavo elektrike in toplote. To bo pomagalo sončnim kolektorjem in drugim sistemom pretvorbe obnovljivih virov energije.
  • Geotermalna energija se uspešno izkorišča po celotni Sloveniji, saj država leži na tektonski prelomnici in ima dostop do mnogih točk, kjer je ta energija blizo površja in torej lahka za izkoriščanje.
  • Vertikalne vetrne turbine bi bilo treba dodati v oskrbo z električno energijo skupnosti. Ta tip pridelave je lahko specifičen za nekatere projekte skupnosti, predvsem tam kjer je vetra v obilju in je relativno stalen.
  • Obstajajo različne možnosti novih tehnologij in alternativnih virov energije, ki jih je treba raziskati in izvajati, kjer je to mogoče.

VODA

  • Voda pripada ljudstvu – ne vlada ali katera koli druga korporacija si je ne sme lastiti. Ta pravica bi morala biti zapisana tudi v Ustavi.
  • Imamo zmogljivosti za zagotavljanje vode na vsakem vogalu Slovenije, če je to potrebno. Smo ena redkih držav, ki ima čiste pitne vode v izobilju in je naše največje bogastvo.
  • Skoraj povsod voda prihaja iz gora, zato nihče ne sme biti brez vode in vsakdo jo mora imeti zastonj, energetsko obogateno izvirsko vodo dovedeno na svoje domove.
  • Voda iz gorskih potokov se lahko uporablja za pitje in druge potrebe industrije.
  • Rezervoarje za vodo je mogoče nadgraditi za prejemanje čiste gorske vode in jo naprej razdelili do hiš. · Morda jedobra možnost ustvarjanje manjših rezervoarjev za vodo, ki oskrbujejo domove v času pomanjkanje vode ali če je glavni vir na nek način poškodovan. Izogniti se moramo širokim omrežjem, ki lahko počepnejo ali kako drugače vplivajo na vse ljudi.
  • Kanalizacijo in odvodnjavanje se bo čistilo z napredno zeleno tehnologijo kar se lahko nadalje uporablja za kmetijstvo in v primerih pomanjkanja pitne vode. · Za vse pitne vode opraviti naraven proces imenovan “poživitev”, zaradi česar voda postane živa in zdrava in celo pomaga pri preprečevanju in zdravljenju bolezni.

STANOVANJE IN BIVANJE

  • Vsi arhitekti in oblikovalci so seznanjeni z načeli svete geometrije, pretoka energije, ki jo upoštevajo pri svojih kreacijah. Ta vizija in razumevanje mora biti del vse gradnje in razvoja.
  • Oblikovati nov, celosten, okolju prijazen načrt izgradenj skupnosti in mest.
  • Preden so vse strukture zgrajene ali nadgrajene, moramo oceniti izgled mesta in sodelovanje najboljših urbanistov, okoljskih strokovnjakov in gradbenih inženirjev za preoblikovanje in postavitev mest za največjo korist ljudi.
  • Ta mora vključevati vizijo prihodnje rasti in širitve in biti v absolutni harmoniji z naravo. To bo zelo koristno za zdravje celotne skupnosti, porabe vode in pretoka energije kot se izvaja v vzhodnih kulturah in glede na različna njihova imena (npr. feng shui).
  • Pripraviti se na obsežno proizvodnjo gradbenega materiala. Z uporabo naravnih gradbenih materialov (kot npr. gline, slame, vlaken konoplje, apnenih izdelkov, les, kamen).
  • Pridobitev brezplačnega ali poceni kamna in peska iz okoliških kamnolomov. Izkoriščanje teh nahajališč v celoti, po njihovi rabi pa jih urediti za drug namen ali jih pogozditi.
  • Z našo pobudo in domišljijo narediti in ustvariti vse vrste materialov, obstoječih in novih, potrebnih za gradnjo hiš, tovarn in kmetijskih objektov, ki jih skupnosti potrebuje.
  • Umetnikom dopustiti ustvarjanje gradiv, ki dodajo umetniški dotik v procesu gradnje.
  • Vzpostaviti tovarno lesa za mizarje in jo hkrati uporabiti kot učni center za ljudi, da se naučijo umetnosti obdelave lesa.
  • Tovarna se lahko uporablja tudi s strani članov skupnosti, da v njej izdelajo ali ustvarijo svoje lastne izdelke, če tako želijo.
  • Vsi, ki sodelujejo v dejavnostih na tem področju bodo takoj brezplačno upravičeni do stanovanja, vode in električne energije. Drugi bodo imeli koristi na podlagi njihovega prispevka k skupnosti.
  • Ta sektor bo vsak teden podprt z mnogo ljudmi, saj bodo vsi v skupnosti prispevali 3 ure na teden služenja skupnosti, gradbeni sektor pa bo ena od projektov skupnosti, za katero se lahko ljudje odločijo, da prispevajo svoj trud.
  • Če je v kraju z 1000 ljudmi 10 % ljudi vsak teden dela na gradbenih projektih skupnosti, to pomeni, da ima kraj gradbeno delovno moč 40 ljudi vsak dan (!). Predstavljajte si to moč in pospešek razvoju. Tudi skupnost 100 ljudi ima tako vedno na voljo 4 ljudi za gradbene projekte. Štirje ljudje so dovolj, da postavijo leseno hišo za 4-6 člansko družino v 1 mesecu. Torej bi potrebovali zgolj slabe dve leti za prebivališča za vso skupnost ne da jim kdorkoli pomaga.

HRANA

  • Svet starešin mora ugotoviti, koliko zemljišč ali virov (tudi tehnologije) je potrebno, da pridelajo dovolj hrane za celotno skupnost in dodaten presežek. To je ključno izhodišče pri določanju kaj, kdaj in koliko je potrebno posejati, vzgojiti, pridelati, vzrejati, skozi celo leto, v neki določeni skupnosti.
  • To je preprosta naloga za tiste, ki vedo, kaj in kako to storiti. Zato je treba te ključne odločitve prepustiti starišinam in kmetijskimi strokovnjakom in ne politiki.
  • Cilj je, da se pridela 3x toliko, kot zahteva Skupnost zase. Presežki se delno odprodajo ali zamenjajo ali se porabijo za rast skupnosti lokalno ali eksterno.
  • To je bistvenega pomena za ustvarjanje obilja in sposobnost opravljanja drugih dejavnosti skupnosti na različne področjjih.
  • Sporazume je potrebno doseči s obstoječimi kmeti in lastniki zemljišč, vključno z vlado in občino, da se uporabi zemljišča v neposredni bližini za dejavnost pridelave hrane. To bo omogočilo, da imajo vsi ljudje preprost dostop do zemljišča kot del svojega prispevka Skupnosti za delo v različnih rastočih živilskih projektov.
  • Jedilnica Skupnosti je verjetno prvi projekt, s katerim moramo ugotoviti in pridobiti zaupanje ljudi. Da bi zagotovili dober obrok lačnim brezdomcem, starejšim in bolnim in tistim, ki so ostali brez dela in vsem tistim, ki si hrane ne morejo privoščiti.
  • Uporabimo lahko eno od praznih občinskih stavb v mestu, da bi ustvarili funkcionalno kuhinjo z mizami in stoli in dobili nekaj brezposelnih in starejših ljudi s pravimi spretnostmi za kuhanje. To lahko sčasoma prerasle 2 ali celo 3 obroke na dan, potem ko bodo projekti skupnosti postali zelo produktivni.
  • V manjših krajih so domi za upokojence prenapolnjeni, starostniki pa komaj še dobijo dovolj hrane, ponekod celo stradajo. Nekateri starostniki živijo sami, brez vsakršne podpore. Takšni ljudje so v večini primerov najbolj ranljivi.
  • Upokojenci in starejši ljudje bodo pozvani, da prostovoljno pomagajo pri delu skupnosti (npr v kuhinji), da se jim ponudi nov namen in nekaj, zaradi česar se lahko veselijo vsakega dneva.
  • Taki pobudniki bodo ustvarjali ljubeče in skrbno okolje za ostale v skupnosti in v njej prinašali občutek povezanosti in enotnosti.
  • Te kuhinje in jedilnice skupnosti ne bo videti kot kraj kamor zahajajo “reveži” temveč bodo to dvorane Skupnosti z veliko pozitivnih vibracij in energije, kraj kjer bo vsak član skupnosti dobrodošel in prispeval če bo le lahko.
  • Dodatna sredstva za dejavnost lahko prihajajo iz recikliranja in drugih dejavnosti – ali celo postane samostojno financiran iz donacij tistih, ki bi radi darovali saj jim je pomemben dober obrok.
  • Pekarna skupnosti mora speči veliko kruha vsak dan in ga zagotoviti vsem ljudem po zelo nizki ceni. Vendar ne bornega socialnega kruha, ampak vse vrste kruha , ki se lahko prodaja tudi na trgu Skupnosti pridelovalcev. Tisti, ki bodo prispevali bodo dobili najboljšo moko ali kruh.
  • Z uporabo nuporabljanih ali zapuščenih občinskih zemljišč in uporabo zemlje, ki pripada ljudem, ki je ne morejo več obdelovati, lahko Skupnost uporabi za vse vrste hrane.
  • Vzpostavitev proizvodnje mlekarn za mleko, masla in sira.
  • Gojenje piščancev proste reje za jajca in meso (kombinirane vrste hranjene z pridelki skupnosti).
  • Zgraditi vrhunskih rastlinjakov za akvaponično/bioponično pridelavo zelenjave, zelišč in vodnih organizmov skozi vse leto.
  • Sadovnjaki bodo poleg sadja proizvajali tudi veliko izdelkov (npr marmelada, vloženo sadje, suho sadje, kandirano sadje…).
  • Čebelji in čmrlji panji za opraševanje dreves in zagotavljanja medu. Vsak panj lahko proizvede povprečno 30 kg medu na leto.
  • Proizvodnja volne kjer je to mogoče. Skupnost ima svojo čredo ovac, lam ali drugih volnenih živali za proizvodnjo volne in nadaljno proizvodnjo materialov za vse vrste izdelkov, oblačil ali izolacije. To bo začelo številne s tem povezane dejavnosti, ki bodo v večkratno korist skupnosti.
  • Ribogojstvo – vzgojiti moremo več sto tisoč postrvi in drugih rib v obstoječih in zapuščenih ribogojnicah kot tudi akvaponiki. To je najpomebnejši izvor beljakovin, ki jih ima na voljo Skupnost kot tudi in za prodajo zunaj nje.
  • Mnoga mesta imajo kristalno čisto vodo iz potokov in fontan. To lahko postane takojšnja korist za skupnost pri zdravi ustekleničeni vodi.

DRUGE DEJAVNOSTI

  • Predelava kanalizacijskih odplak v gnojilo bo hkrati tudi ustvarjanje dohodka za skupnost, ki nam omogočajo gnojenje naših pridelovalnih površin.
  • Uporaba čistilnih obratov za pridobivanje bioplina za uporabo pri pridobivanju elektrike ali toplote.
  • Izdelava komposta iz kravjega gnoja in drugih organskih snovi.
  • Z uporabo mimoze dreves za proizvodnjo lesenih predmetov.
  • Zavržen les uporabiti za mulčenje ali lesne sekance.
  • Izgradnja majhnih obratov za pretvorbo odsluženih pnevmatike v olje in oglje ter pridobivanje energije iz njihovega sežiga. To je tudi velika rešitev z vidika onesnaževanja z rabljenimi gumami.
  • Vzpostavitev učinkovitih programov izobraževanja otrok in odraslih z razpoložljivimi učnimi pripomočki, ki jih pripravijo člani skupnosti.
  • Rastlinske sadike vseh vrst za lastno uporabo in zunanjo prodajo.
  • Prestrukturiranje cest, parkov in šol ter športnih igrišč v korist vseh ljudi.
  • Zasadtev dreves vzdolž vseh cest, šol in parkov.
  • Ustvariti dobro načrtovane rekreacijske površine za promocijo športa, umetnosti in kulture.
  • Pustiti, da umetniki ustvarjajo umetnine, ki so prikazane po ulicah in za prodajo obiskovalcem.
  • Velika umetniška galerija.
  • Tovarna oblačil, kjer so materiali tudi obarvani v čudovite tkanine.
  • Tovarna čevljev iz usnja in gume za nove, inovativne in trpežne čevlje.
  • Spremeniti mesto v raj za turiste in izkoristiti način življenja pa tudi naravo kot glavno atrakcijo.
  • Aktivnost gojenja postrvi in ribolovne dejavnosti za tekmovanja.
  • Spodbujati vse dejavnosti in zanimivosti v mestu z dobro načrtovano in stalno PR kampanjo po svetu.
  • Različne turistične kmetije/skupnost se bodo spodbujale kot turistične znamenitosti za mestne otroke, da se naučijo o življenju, odnosu do narave in matere Zemlje.
  • Vzpostavitev proizvodnje v Skupnosti za vse vrste izdelkov, ki jih skupnost potrebuje. Ti se lahko prodajajo tudi tujcem kot prihodek v zgodnjih fazah tranzicije.
  • Potrebovali bomo tudi tržnice in trgovine Skupnosti, da bi pritegnili ljudi iz celotne regije in mimoidoče. Vse blago, ki se proizvajajo v skupnostih se lahko prodaja v korist skupnosti. To bo že v zgodnjih obdobjih tranzicije vključevalo sadje, zelenjavo, zelišča, meso, ribe, maslo, sir, mleko, kruh, lesene izdelke, umetnost, kot tudi druge inovativne izdelke itd .

 

USTVARJANJE PRIHODKOV SKUPNOSTI V TRANZICIJSKEM OBDOBJU

Spodaj je seznam zgolj nekaterih od izdelkov in storitev, ki jih bo morala biti Skupnost sposobna prodati in trgovati, preden doseže popolni model Holografske družbe. Denar bo porabljen za nadaljevanje izboljšav in nadgradenj na vseh ravneh v skupnosti. Ustekleničena voda, mleko, maslo, sir, jajca, kruh, piščanci, zelenjava, sadje, les in lesni polizdelki (gradbeni les), pohištvo, okna, vrata, drugi gradbeni materiali, opeka, organska gnojila, kompost, plin, vodne aktivnosti, industrijski izdelki (npr. marmelade, piškoti, umetniška dela, oblačila, tkanine, čevlji in še veliko več izdelkov). Pričakujemo da se bo velik preskok dogajal tudi na elektrificiranju vozil in inovativnih elektronskih orodjih.


 

KONČNA POSTAJA

Končni cilj je spremeniti celotno državo v Holografsko družbo, ki uspeva brez potrebe za denarjem, ki temelji na prispevku ljudi, njihovi samouresničitvi ter z njihovimi sposobnostmi in talenti. Ta enotna dejavnost bo hitro pripeljala do uspeha in obilja na vseh frontah. Znatno naravno bogastvo države se bo uporabljalo za stabilizacijo naše valute v tranziciji, za pridobivanje izdelkov ali storitev, ki (še) niso na voljo in za vse druge potrebe.  Naša naravna bogastva ne bodo več ukradenena in ugrabljena s strani pohlepnih korporacij in lastne vlade, ki uporablja ljudi kot sužnje za svojo lastno korist in jih hromijo z visokimi davki, zaradi katerih  postajajo ljudje apatični. Naši trenutni voditelji morajo odgovarjati za nastalo škodo, saj so oni tisti, ki še naprej omogočajo to nehumano zasužnjevanje ljudi za lastno korist ali v korist komercialnih poslov pohlepnih družb s področja farmacije, finananc, energetike in drugih.  Glavni razvojni pogon bo spodbujanje v vseh sektorjih življenja in industrije, z lokalnim načrtovanjem in izdelavo večine potrebnega. Ker denar ni cilj, bo prioriteta sveta starešin zagotoviti vse potrebno za vsakega člana skupnosti in vsakega proizvajalca skupnosti iz naravnih bogastev države.  Najbolj pomemben vidik je proizvodnjavelikih in pridelava hrane. Eden na vsakih deset ljudi bo na nek način najverjetneje vključen v proizvodnjo hrane (danes 2 na vsakih 100). Vse njihove potrebe bodo podprte na vseh področjih z osrednjim svetom starešin sestavljen iz predstavnikov vseh skupnosti. To bo imelo za posledico absolutno obilje hrane in izkoreninjenje lakote ter predvsem prehranske siromašnosti.

Potrošništvo

Počasi a zanesljivo je celoten naš planet postal neznosna trgovska postojanka. Samo predstavljajte si vse milijone trgovin, kioskov, trgov, borz, uličnih stojnic, restavracij, tudi takih s hitro prehrano, itd., z vsemi njihovimi policami naloženimi s stvarmi, ki jih poskušajo prodati mimoidočim. Milijoni podjetij vložijo noro veliko časa, denarja in ustvarjalne energije za načrtovanje, proizvodnjo in prodajo stvari, za katere mislijo in upajo, da jih bodo ljudje želeli kupiti. To se podaljša v turizem, ki prodaja hotelske sobe in aranžmaja z »all you can eat« ponudbo… zakaj? Ker si človeški sužnji, ki delajo vse leto kot mravlje delavke, zaslužijo odmor ob koncu leta, da bi porabili ves ta prisluženi denar, za katerega so težko garali, da bi nato ležali na plaži na nekem otoku, da bi se sami po vsem tem bolje počutil. Kaj se je zgodilo z nami?

Postali smo planet sužnjev, ki proizvaja vse več in več stvari vsak mesec za druge sužnje, da jih kupujejo, porabijo in pozabijo. Stvari, ki jih niso potrebovali niti želeli, pa vendar narejene v vsakem primeru ob čedalje večji poplavi raznih pripomočkov z vsemi lučkami, zvončki in piskanjem, ker je nekdo nekje mislil, da lahko zasluži denar s prodajo teh ničvrednih stvari mimoidočim. Vedno novejšo in izboljšano različico iste stvari iz lanskega leta ali meseca. Vse to nas drži preobremenjene in se ne zavedamo, da smo se prepustili prevari vsega tega potrošništva, da nas lahko tisti, ki nadzorujejo pretok denarja in nas vodijo, zasužnjijo s svojimi bleščicami. Vse to po ustroju ideje Edwarda Bernaya, pionirja propagande in odnosov javnosti, ki je govorila o ustvarjanju (navideznega) povpraševanja in histerije, kjer ni nobene prave potrebe. Milijarde ljudi, ki kupujejo milijarde nepotrebnih stvari vsak dan. Ampak to je stanje hipnotične otopelosti, ki nas je zvabila v trans, v katerem bomo lahko še naprej kupovali več stvari, kot sužnji, ki se sami nagrajujejo z vso to bleščavo. V tem času je planet bolj kot kdaj koli prej rudarjen za vsemi možnimi minerali in snovmi, da se lahko več stvari lahko proizvajajo in tržijo, tako da lahko tisti, ki nadzorujejo pretok denarja, prodal nič hudega sluteče ljudi več stvari, ki jih res ne potrebujejo, vse da bo dotok denarja in spravljanje v suženjsko razmerje v porastu. Nepredstavljibo veliko človeških in naravnih virov gre v nič, da to pošast vzdržujemo pri življenju. To se mora končati, moramo se znebiti te norosti. Večina ljudi si ne more predstavljati kako iz te zmešnjave pa vendar za to obstaja zelo preprost način. Ta je tako preprosta, da je kaj takega skoraj enostavno nemogoče verjeti. Ker so naše misli, srca in duše globoko zastrupili nadzorniki denarja, ne moremo videti tako preproste rešitve. DENAR je ovira in vzrok za vse spore na Zemlji. Torej je odgovor čisto preprost – ODSTRANITE DENAR in vsa norost se bo razkrojila skoraj takoj. Ne pozabite, da naš model brezplačno zagotovlja vse stvari tistim, ki bi radi kaj ustvarili. Tako je vse mogoče in kadarkoli na razpolago tistim, ki kaj počnejo in ustvarjajo. Namesto za izdelavo in trženje stvari nič hudega slutečim državljanom, bi morali najprej ustvariti izdelke in stvari, ki jih ljudje potrebujejo za preživetje, zatem za uspeh in na koncu doseči velike premike na vseh ravneh družbe. To je pravzaprav zelo preprost model našega gibanja – vsak prispeva nekaj za skupno dobro in počne tiste stvari, ki ga resnično veselijo, pri čemer tudi proizvaja nekaj kar nekdo potrebuje in vse je enako vrednoteno. Predstavljajte si, da ne bi vsi ti trgovci, prodajalci in posredniki poskušali prodati stvari, ki jih ljudje v resnici ne potrebujejo ali želijo, ampak bi delovali kot ponudniki stvari in storitev, ki so potrebne skupnosti, da bi dosegli svoj največji potencial. Zamislite si vse tovarne, in proizvajalce , da bi vse izdelovali stvari, ki si jih vaše misli lahko predstavljajo, in še več – stvari kot so učinkoviti avtomobili, kvantni računalniki, inovativne škarjice za nohte, cvetlični kruh, oblačila, čevlje za na mars, postelje ki se same segrejejo, bio opeka, mleko, jajca, brezplačne energetske naprave, in vse druge stvari, ki jih skupnosti dejansko potrebujejo in želijo. Naš svet se bo čez noč spremenil v kraj, ki mu skeptiki pravijo UTOPIJA. Raj na zemlji, ki smo ga vseskozi zanikali. To je razlog, zakaj bodo majhne skupnosti v skladu z dobro integririm sistemom temelječim na holografski družbi in ideji gibanja zaživela v izobilju. Imele bodo vse, kar potrebujejo da še naprej izboljšujejo življenje svojih ljudi. Umetnost in kultura bosta poleteli in zavest bo vzcvetela in osvobodila misli ljudi. To ni nobena raketna znanost, skupnosti same najbolje vedo kaj potrebujejo in kaj potrebujejo izdelati, proizvesti ali pretvoriti zase ali ostale skupnosti. Oglejmo si nekaj osnovnih primerov. Če je 5000 ljudi v skupnosti, koliko škarjic za nohte potrebujejo? Koliko šampona porabijo mesečno? Koliko masla in koliko litrov mleka potrebujejo vsak dan? Postaviti računalnik ali dva v vsako gospodinjstvo, tovarno ali pisarno ni več nepremostljiva težava. Pravzaprav ravno obratno. Koliko postelj potrebujemo v skupnosti? Vidite lahko očiten pristop do tega problema STVARI? In če denar ni ovira, potem blagovne znamke prav tako ne bodo več konkurenčna težava, proizvajalci bodo delili najnovejše znanje, izkušnje in znanstveno tehnologijo za najboljše možne izdelke. Ta vidik bo razložen v ločenem dokumentu, saj je pomembno razumeti, da je ego in pohlep vidik blagovne znamke, ki zastrupljako naše možgane in nas ohranja h nakupu vedno novih stvari, novih sijočih zvončkov, piščalk in bleščic. Obrnimo tovarne in trgovce v ponudnike in distributerje, namesto da so samo prodajalci in preprodajalci, ki želijo zgolj denar, namesto da bi zagotavljali in zadovoljevali potrebe svojih skupnosti. Prosimo, oglejte si povezavo do čudovitega posnetka iz začetka tega dokumenta. Gotovo bo pomagalo, da bodo STVARI dobile bolj smiselno podobo.

Izobraževanje

Naš šolski sistem pa tudi nadaljni način učenja naših otrok, je v veliki meri odgovoren za naše duševno in kognitivno pogojevanje, ki vnaprej omejuje naše delovanje skozi mnoga leta indoktrinacije. Raziskovalci so to poimenovali “leva možganska zapora”, in je bila vzpostavljena v nas v najpomembnejših in najbolj občutljivih letih našega življenja. Žalostno je, da se večina od nas nikoli ne uspe osvoboditi iz tega zapora do konca življenja in mnogi na koncu celo to ječo z vso strastjo zagovarjajo. Človeška psihologija se veliko lažje sprijazni z zlorabo, kot z nečem novim, iracionalni strah pred neznanim ohranja zlorabo in jo celo potencira. Šole ne uspejo opravljati poslanstva in državno vsiljeno izobraževanje prisili vsakogar v učenje enih in istih pogosto neuporabnih materialov, kljub edinstvenim interesom in talentom vsakega posameznika. Učni načrt je oblikovan z namenom homogenizacije in namenjen služenju namenom korporacij in vlade, predvsem pa se uklanjanju avtoriteti za vsako ceno. Prestrukturiranje našega izobraževalnega sistema je verjetno najbolj kritična stvar, če se želimo osvoboditi matrike zapora in nikoli končanega boja za preživetje. Skozi sedanji izobraževalni sistem smo postali pazniki lastnega zapora, ki so zavzeli naše nesmrtne duše in našo človeškost. Ko pogledamo okoli nas (kako stvari delujejo, kako se stvari da narediti in kako živimo iz dneva v dan), sveto verjamemo, da je to pravilo. Da je način kako se stvari počne in naredi napredek, da smo del tega vedno vrtečega kolesa napredka. Pa vendar življenje postane vsako leto težje, vsak mesec, vsak teden. In naivno upamo, če potrpimo še malo dlje, se bodo stvari popravile na bolje.


 

Institucionalizirano izobraževanje

Po več kot 120 letih vztrajanja v sedanjem izobraževalnem sistemu, smo vsi proizvodi tega sistema in vsi enako naravnani in posledično nastavljeni brez vprašanj prenašati njene posledice. Večina nas je sedaj prepričana, da je to normalno in potrebno, da je to najboljši način izobraževanja naših otrok, hkrati pa ne obstaja nikakršen boljši način – saj bi ga država sicer izvajala. Izobraževalni sistem vidimo kot priložnost za boljše življenje nas samih in naših otrok. Imamo percepcijo – bolj ko smo izobraženi, večja verjetnost za uspešno življenje, dobro službo in kariero, s katero bomo zaslužili veliko denarja. Nekako ironično je, da je kazalnik uspeha v družbi ni njihova sposobnost ljubiti druge, sočutje, ustvarjalni dosežki, prispevek družbi, temveč denar, kot univerzalnemu pokazatelju našega uspeha. Hitro smo pozabili, da smo vsi rojeni enaki in bi tudi vsi morali imeti čudovito življenje, ki ni odvisno od stopnje izobrazbe, ki si jo lahko privoščite. Tako je izobraževanja postalo pravo orodje ločitve in delitve od prvega dne šole naprej, ne da bi kdorkoli o tem sploh razmišljal. Zgodovino pišejo zmagovalci in naš izobraževalni je zmanipuliran s strani tistih, ki izvajajo nadzor nad našo družbo. Zmagovalci imajo vgrajen interes ostati na oblasti in zato učijo svoje »osvobojene« podanike vsega, kar je potrebno, da na oblasti tudi ostanejo. Tisti, ki te izjave še ne razumejo jo bodo začeli razumeti, ko se bodo iz naših življenj pričele luščiti plasti zavajanja. Prisiljeni smo prepustiti svoje otroke šolam v starosti, ko so najbolj izpostavljeni zunanjim sugestijam in vplivom, v roke tujcev, ki so dobili navodila in učne priročnike iz nekega nevidnega vladnega oddelka. Učitelji, od katerih jih ima večina častne namene, morajo slediti ukazom in učiti kar so jim naročili na način, ki jim je bil določen. Če ne sledijo navodilom, jih izključijo iz njihovega pedagoškega dela, izgubijo svoje dostojanstvo in dohodke, postanejo nezaželeni kot učitelji v kateri koli drugi uradni izobraževalni instituciji. Dvanajst (trinjast) let našega življenja smo prisiljeni sedeti v učilnici, ločeni od matere narave, prisiljeni trpati informacije v naše glave, da jih bomo lahko izpraznili med kotrolno nalogo. Da bomo lahko dobili odlično pripoočilo, da se bodo lahko naši starši hvalili pred svojimi prijatelji in bomo na koncu naredili vtis na svoje prihodnje delodajalce. Tako bomo lahko dobili dobro službo in zaslužil veliko denarja, ker smo imeli v šoli dobre ocene v predmetih, ki jih nikoli ne bomo uporabljali v vsakdanjem življenju in verjetno nikoli izven njega. Če znamo te informacije izprazniti res dobro, nam je dovoljenoobiskati univerzo, kjer indoktrinacija in pranje možganov doseže povsem novo raven. Tisti, ki so dovolj privilegirani za dosego te ravni privzamejo določeno stopnjo ponosa in arogance, saj se vidijo kot nekaj posebnega. Trdo so delali in res fenomenalno praznili glavo ter se s tem povzignili in ločili od neukih množic. In tako ne da bi se tega zavedali, postanejo diplomanti tihi promotorji in zagovorniki sistema, ki ustvarja hierarhijo in ločitev med ljudmi. Od prvega dne naprej smo izpostavljeni akademski konkurenci in inteligenčni hierarhiji, naučeni in konformistično sprejeti. Ko ne razumemo predmetov ali slabo opravimo izpite, smo zasmehovani, prisiljeni v še trše delo. Govorijo nam, da bomo v nasprotnem primeru izgubljeni končali na ulici, da nas nihče ne bo vzel v službo, da bo naše življenje katastrofa. Vse le zato, da bi se v šoli odlikovali v temah, ki so v resnici za v življenju le pogojno uporabne.


 

Stres

Od prvega dne v šoli smo izpostavljeni stresu v mnogih oblikah. Stres in pritisk za uspeh, biti najboljši, priti na vrh. Verjamemo, da je to normalno, da je del življenja samega, da je konkurenca zdrava in da tako stvari pač potekajo v življenju. Stres uspešnega opravljanja izpita je ena izmed najbolj krutih oblik subtilnega nadzora uma, ki si jih lahko zamislimo. Prostovoljno izpostavljamo svoje otroke takemu krutem sistemu večino njihovega mladega življenja. Takega stresa je na koncu preveč in postane vzrok za nesocialno vedenje, ki ga doživljajo mnogi najstniki. Naše otroke pošiljamo k psihiatrom, jih drogiramo in jih kaznujemo za neprimerno obnašanje, nezavedajoč se, da je sistem tisti, ki je ušel iz kontrole in ne naši otroci. Nikoli ne razmišljamo o tej indoktrinaciji ker verjamemo, da je to življenjsko pravilo, saj prihaja iz višje ravni hierarhije in avtoritete. O tem ne dvomimo in vse enostavno sprejmemo, ob tem pa načrtujemo uspešno življenje. Ta podzavestne brazgotine pa ostanejo v nas do konca naših življenj. Do zdaj bi morali že vsi jasno videti, da sedanji izobraževalni sistem ne deluje več. Prav nič nima opraviti z učenjem veščin za življenje in navdihovanju otrok pri zasledovanju svojih sanj in k uporabi njihovih talentov za pravi pomen svojega življenja. Namesto tega naš izobraževalni sistem nadaljuje z indoktrinacijo in subtilnim nadzorom duha mladih umov sledijo navodilom, uboganjem avtoritete in strahom pred uradnimi organi. Verjeti morajo v hierarhično piramido, ki nadzoruje vse vidike življenja in ubogati ukaze, ki jih posredujejo avoritete z višjih nivojev te piramide. Vse to je narejeno pod pretvezo svobode in osebne izbire, ki dejansko ne obstaja, saj če se ne podredimo uradnim ustanovam, bomo videti kot nasprotniki sistema. V nekaterih državah je postalo obvezno pošiljanje otroke v šolo, da se jih pokori temu nečloveškemu ravnanju. Starši, ki se temu uprejo bo sistem preganjal in na koncu kaznoval. Namesto da bi nas učili o izvoru človeškega bitja, duhovnosti in naše nesmrtne duše, ki prihaja iz istega božanskega vira, nas pitajo z vsakovrstnimi religijami, ki nas vse bolj ločujejo. Verske, politične in socialne delitve so vzrok večini konfliktov in trpljenja na našem planetu. In trpljenje se nadaljuje, globoko zakopano pod številnimi plastmi prevar, lastne nevednosti in zunanjega nadzora uma. Večina stvari, ki se jih učimo v šoli je teoretičnih podatkov, z zelo malo, če sploh kaj praktičnega znanje o tem, kako stvari narediti, ustvariti, zgraditi, popraviti in kako razmišljati izven ustaljenih tirnic. Predvsem slednje bi bilo videli kot nesocialno in v nasprotju z normo družbe, z drugimi besedami, sprejemanje nečesa kot normalnega s strani izobraževalnega sistema indoktriniranega vedenja, da ostanejo znotraj meja matrike. Te meje sprejetih norm vključujejo vsa področja naše družbe, še posebej komercialne, finančne in politične sektorje, ki so nekako prevzeli nadzor nad našim planetom.


 

Denar poganja ustroj

Vprašajte se: kaj natanko nam naš izobraževalni sistem posreduje ko zapustimo šolo, razen kosa papirja, ki nas domnevno naredi nekaj posebnega, na podlagi katerega verjamemo, da bomo nekoč našli dobro službo. Naš izobraževalni nima nič opraviti z učenjem, vse pa ima opraviti z pripravo na delovno mesto in uspešno kariero. In kaj delovna mesta počnejo? Omogočajo služenje denarja. Na koncu se vse vrti okoli denarja. In zato bodo tisti ga nadzorujejo še naprej nadzorovali izobraževalni sistem. Dobro dokumentirano dejstvo je, da vlade manipulirajo in kontrolirajo vsebino učbenikov za ločeno korist tistih na oblasti, z namenom ohranjanja nadzora nad ljudmi. Večina raziskav na področju medicine, katerih izsledki so nato vključeni v medicinske učbenike, financirajo farmacevtske družbe, pravzaprav financirajo tudi dejavnosti tiskanja le teh. Natanko vedo, kaj storiti, da bodo učenci prevare lahko naprej prenašali na ostale. Mladi umi, ki prihajajo iz zdravstvenih šol vedo zelo malo o diagnosticiranju in zdravljenju, npr o resonanci in zakonov narave in kako vse je bolezni mogoče pozdraviti in so tudi bile zdravljene v preteklosti, v časih ko je bilo to zgolj razumevanje povezanosti in skladnosti z naravo in zemljo kot organizmom. Šole so postale zapori za mlade ume, ki želijo brez omejitev ustvarjati in raziskovati. Na nas je, da to spremenimo.


 

Nov način učenja za nov svet

Naš pristop k izobraževanju se bo v novi družbeni strukturi popolnoma spremenil, poudarek je na zagotavljanju obilja za naše skupnosti in izražanju svojih ustvarjalnost in talentov. Tipični šolski zapori, ki smo jih postali navajeni, bodo izginili, skupaj z njmi pa tudi učilnice, ki se bodo preselile v ustreznejše prostore za poučevanje in učenje. Teoretični pouk se bo zmanjšal na minimum, saj bo večina učenja poteka v realnem okolju ob specifični temi. Ti učni centri se bodo nenehno prilagajali vsakdanjim potrebam tistih, ki bodo imenovani za učitelje. Nor običaj pakiranja informacij v tako imenovano “šolsko uro”, prav tako spadajo na smetišče zgodovine. Učenje se odvija v pravem izkustvenem načinu in omogoča učiteljem in učencem, da resnično raziskujejo vsako zadevo v globino in širino, primerno situaciji in sposobnosti. Vse poučevanje in učenje bodo poleg vseh članov skupnosti opravljali mojstri učitelji, pooblaščeni s strani skupnost, kot spoštovane posameznike v skupnosti in poznane po svojih spretnostih, talentih, sposobnostih in rokodelstvu. Vsaka skupnost bo imela mojstre z neskončno različnimi znanji in spretnostmi, vsak član skupnosti bo mojster najmanj ene. V vsaki skupnosti bo zaradi načina življenja veliko stvari, ki jih lahko vsak član skupnosti postori, kar je v tem trenutko za nas skoraj nepredstavljivo, saj smo navajeni specializacije. Ljudje bodo ustvarjali in sodelovali pri številnih dejavnostih, ki so bile prej omejene ali nemogoče zaradi pomanjkanja denarja ali niso bile finančno izvedljive. Danes je na milijonom otrok in odraslim za zmeraj odvzeta možnost učenja novih znanj in sodelovanje v hobijih ali športih, saj si ga ne morejo privoščiti ali pa ni na voljo v njihovem kraju. V naši skupnosti bodo takšne omejitve anahronizem, denar namreč ni igra nobene vloge. V današnji družbi so usposobljeni umetniki / rokodelci, tisti ki bi morali biti učitelji naših otrok, prezrti in odrinjeni na rob. Ustvarjalno izražanje in umetnost je ogrožena v korist znanstvenega in finančnega uspeha, mrtvi umetniki pa so slavljeni s strani bogatih in slavnih, njihova dela pa so predmet zasebnih pogledov in dokazovanja statusa. Milijone nadarjenih umetnikov in obrtnikov preprosto diskreditirajo v času njihovega življenja do trenutka, ko postanejo finančno koristni. Pa vendar je večino tega kar počnemo v življenju dejansko manifestacija znanja in obrti, za katere je potreben čas, predanost in pozornost, da bi postali mojstri. Nekatere spretnosti potrebujejo več let, druge le nekaj minut. Čevljarstvo, arhitektura, raketna znanost, čebelarstvo, pečenje, šivanje, inženiring, košnja, kmetijstvo, slikarstvo, kiparstvo, vožnja, jadranje, letenje, vodovarstvo … seznam je neskončen. Tudi pomivanje posode, čiščenje kanalizacije in pometanje so veščine, ki jih je treba osvojiti. Lepota pristopa je, da obstaja toliko znanj in strasti kot je ljudi. V našem sistemu bodo vse učitelje imenovale lastne skupnosti preko sveta starešin. Imenovani bodo le tisti, ki nosijo spoštovanje ljudi in so mojstri svojih sposobnosti. Vsako področje in veščine, ki jih poučujejo mojstri učitelji bodo zelo specifični in jih je zato potrebno poučevati v okolju v katerem se običajno opravljajo. V razredu je težko učiti izdelavo sira, vzgojo semena ali kako oblikovati stroj za pridobivanje proste energije. Preprosto dejstvo je, da se zelo malo lahko naučimo v učilnicah, kot jih poznamo danes. Ljudje se učimo skozi izkušnjo in občutenje.


 

Nastanek našega izobraževanja – mlajši otroci

Otroci odraščajoči v naši skupnosti bodo dejansko pripadali celotni skupnost, ki ima zelo posebno skrb do svojih otrok. Ni brezdomnih, lačnih ali neizobraženih otrok. Otroci so v družbi ljubljeni, negovani in zaščiteni pred morebitno škodo. Vse od zgodnjega otroštva imajo vsi otroci enake priložnost in, vrtci in jasli privzamejo drugačen občutek in funkcijo. Centri za dnevno in nočno nego bodo temelj za učenje mlajših otrok. V teh centrih bodo v svojih najranljivejših letih prejeli tudi neomejeno zdravstveno varstvo in najboljšo možno prehrano. Centre bodo upravljali na svojih področjih visoko specializirani in predani ljudje(negovalci), ki jih je imenovala skupnost. Med temi usposobljenimi ljudmi bodo razvijalci izobraževalnega gradiva, ki bodo razvijali materiale brez kakršnihkoli omejitev. Ne pozabimo da denar ni več ovira za napredek ali uspeh kakršnekoli vrste, zato ti razvijalci ne bodo imel nobenih omejitev. Zgodnje učenje bo potekalo v obliki interaktivnih iger in drugih inovativnih tehnologij ki se bodo še odkrile. Medtem ko so Platon in mnogi drugi veliki učitelji iz preteklosti kazali na pomembnost igre in zabave v zgodnji fazi razvoja, smo ta načela skoraj popolnoma izničili v sodobnem času. Zabava in igre so bile odstranjene iz naših šol iz očitnih razlogov. Sedanjim režimom se zdi, da morajo biti otroci pozorni in obvezani poslušati avtoriteto. Torej ne igraj se in se ne zabavaj. Vsakdo, ki je kdaj učil majhne otroke bo vedel koliko informacij lahko obdržijo in koliko se učijo z igranjem preprostih iger ali sodelujejo v interaktivnih zabavnih dejavnostih. To zgodnje učenje vključuje široko paleto igrač, orodij, knjig, instrumentov in tudi tehnologije, kot so interaktivni videi in didaktični programi, prikazani v nadzorovanem okolju saj so otroci še vedno premajhna za pretirano premikanje. Uporaba teh orodij je pri majhnih otrocih izjemno učinkovita pri zagotavljanju pomembnega in osnovnega znanja o najrazličnejših temah, preden se podajo v svet in se o njih učijo na praktični ravni. Posebna pozornost je namenjena umetniškim veščinam, kot so risanje, slikanje in spoznavanje glasbil. Eksperimentiranje z različnimi instrumenti, ki aktivirajo ustvarjalne talente, je ključnega pomena. V teh prvih rosnih letih se bodo otroci naučili vseh osnovnih veščin, kot so branje in pisanje, vendar so najpomembnejše stvari naučiti se ljubiti in spoštovati naš planet, vsega kar je. Spoznavanje zemlje, vode, zraka in sončne svetlobe, spoznati kako stvari rastejo in zakaj rastejo, spoznavanje živali, rastlin in žuželk. Izvedeti kako posaditi semena, od kod prihaja hrana in kako je zrasla. Spoznati kompost in deževnike, cikle narave in vesolja, vname radovednost na toliko načinov kot je le mogoče. Pri starosti približno šest let , ki je nekje primerna za ta osnovna znanja, bodo začeli sodelovati v kratkih delavnicah praktičnih aktivnosti, da se še podrobneje naučijo spretnosti. Tem praktičnim izkušnjam morajo biti čim večkrat izpostavljeni v čim več različnih aktivnostih in spretnostik kot je mogoče, saj ohranja prožen um in željo izvedeti več. Obiskali bodo toliko mojstrov kot je le mogoče, da spodbudijo svojo domišljijo in jim odpre um ter spoznanje mogočega. V tej zgodnji starosti otroci radi gledajo druge ljudi početi različne dejavnosti, saj je za njih to nekaj novega in vznemirljivega. Pogosto bi radi tudi sodelovali in posnemali, majhne otroke je zelo enostavno navdušiti. Opremljeni morajo biti z vsemi temi možnostmi in negovati naravno ustvarjalni izbruh talentov. Izpostavljenost raznolikosti opravil in možnosti mora biti čim širša. Kmetijstvo, pekarstvo, lesarstvo, gradbeništvo, inženiring, glasba, umetnost, kako kokoši nesejo jajca in krave ustvarjajo mleko, kako je narejen sir ali maslo, kako se konoplja vrti na vretenu in tke preproga ter še vse drugo. To bo tudi pomagalo otrokom aktiviranje in priznanje svojih naravnih talentov v zgodnji mladosti. Sajenje in gojenje semen in hrane ter skrb za mlade rastline in drevesa morajo biti stalno del zgodnjega učenja prvih nekaj let. Le skozi odnos do žive narave se lahko naučimo spoštovanja in prave povezanosti z naravo, vesoljem in en z drugim. Otroci so lahko vir vseh sadik in mladih dreves, ki jih skupnost uporablja. Še posebej to velja za zelišča in zdravilne rastline, ki so dandanes marginalizirane v farmacevtski industriji. Uporabjali jih bodo tradicionalniin alternativni zdravilci, ki so pravi mojstri zdravljenja. Dejavnosti morajo vsebovati zelenjavo, sadje in raznovrstne oreščke za zagotovljanje obilja hrane in zdravja v prihodnjih letih. Na ta način otroci razvijajo vezi s tem kar raste pa tudi spoštovanje do vsega kar gojijo in obdelujejo ostali. To vključuje tdui tudi spoštovanje in ljubezen do vse narave. Velik poudarek bo tudi na sodelovanje v različnih športnih, kulturnih in rekreacijskih dejavnostih. Spoznavanje glasbe in igranje inštrumentov, slikarstvo, risanje in kiparstvo in vseh oblik umetnosti bo v izobilju. Konec koncev so ljudje ustvarjalna bitja saj so izraz velikega stvarstva, zato je želja po ustvarjanju nenasitna in neskončna. Zgolj omejitve, postavljene nad naše družbeno življenje in gospodarstvo ter poskus stalnega nadzora, nam nenehno ustvarjanje, razvoj, gradnjo, izdelavo in izumljanje preprečujejo. Glasbene šole in glasbeni nastopi otrok bodo verjetno velik del naše kulturne dejavnosti. Enako velja za vse oblike umetnosti in umetniškega izražanja. V naši družbi se bodo vseskozi pojavljale in razvijale nove oblike, saj ne bo nobenih omejitev zaradi pomanjkanja denarja. Šport in rekreacija so bosta podobno razvijala – nekateri športi v katerih sodelujemo danes bodo izginila, razvijali se bodo tisti ki so del skupnosti in njihovega kolektivnega izražanja. Otroke se bo spodbujalo v ustvarjalne rešitve za izzive skupnosti. Njihove zamisli bodo ocenili sveti starešin in izvajali kjer predstavljajo koristi za skupnost. Mladi neobremenjeni umi pogosto pridejo do najbriljantnejših idej, žal pa jih današnja družba ne priznava ali uporablja.


 

Starejši otroci

Ko otroci postajajo starejši, postaja daljše tudi učna pozornost pa tudi praktične delavnice. Nič neobičajnega ne bo poldnevna, celodnevna ali celo tedenska seansa, nato dva tedna, mesec in tako naprej. Ustvarja se odprto učno okolje, kjer otroci začnejo že zelo zgodaj v življenju prepoznavati svoje naravne talente in sposobnosti. Ti talenti in sposobnosti bodo usmerjali otroke k njihovim prednostnim, sposobnostim in talentom in kar jih zares zanima. Otroci stari 12 let bodo imeli že zelo dobro idejo, v čem se zares odlikujejo, kaj jih vodi in vznemirja in kaj želijo početi v življenju, da prispevajo k obilju njihove skupnosti, hkrati pa izpolnjuje svoje osebno poslanstvo, svojo življensko temo, samouresničitev. V starosti med 12-14 bo praktičnega učenja in delavnic postajalo daljše, od tedna do celega mesec ali celo več. Število spretnosti se bo zmanjšalo in postalo bolj usklajeno s sposobnostmi, znanjem in željami vsakega otroka. Noben otrok ne bo nikoli prisiljen storiti ničesar kar ne želijo v učnem prostoru. Vsakdo bo imel popolno svobodo do opravljanja tistega, kar jih privlači. V starosti 14-16 bodo otroci imeli le nekaj izbranih spretnosti, ki jih razvijajo še naprej. To je mogoče videti kot mini pripravništvo z mojstri učitelji in v tem času se resnično izpopolnjuje znanje in spretnost otrok. To je lahko karkoli za kar se otrok odloči, od kmetijstva do matematike ali šivanja in igranja na violino. V svojem 16. letu bo vsak otrok naredil svojo zaključno t.i. prakso iz svojega prednostnega predmeta z glavnim mojstrom učiteljem. Do takrat so šli skozi tisoče praktičnih učnih izkušenj, delavnic in pripravništva na mnogih ravneh, vedeli bodo več o življenju in skrivnostih narave in vesolja, kot vsi današnji akademiki na svetu. Vendar pa je pomembno razumeti, da lahko prakso opravljamo v kateremkoli letu, saj se zanimanja spreminjajo in dopolnjujejo skozi vse življenje, pri nekaterih več pri drugih manj. In tako bo vsak otrok in vsak član skupnosti imel znanje in praktične izkušnje, o katerih lahko danes le sanjamo. Zmogli bodo zgraditi raketo, pridelati mleko maslo in sir, reševati matematične enačbe, tkati preproge, graditi mostove, ustvarjati stroje, ki črpajo prosto energijo, igrali različne instrumente, se odlikovali v športu in še veliko več. Ob koncu tega izobraževalnega staža se bodo otroci udejanili na njihovem izbranem interesnem področju in postali dragocen prispevek celotne skupnosti. Nekateri ljudje bi lahko to dojeli kot nekakšno brezizhodno vseživljenjsko zavezo. Žal to ne drži, tako razmišljanje je zgolj ostanek v naših zastrupljenih glavah tistih, ki se še vedno trudijo ohraniti ovire na poti k osebni svobodi. Sistem predvideva, da vsakdo prispeva le tri ure na dan s svojim izbranim področjem, preostali čas se udejstvuje na vseh ostalih področjih, ki so v fokusi in stasti. Človek ni zgolj enostransko, enotirno bitje. Glavni razlog za to je zelo preprost. Če bomo preživeli več kot tri ure na dan v ustvarjanju in proizvajanju obilja, bo enostavno preveč stvari. Preveč hrane, preveč elektrike, preveč goriva, preveč majic, miz, hiš, nogometnih žog, strojev, preprog, piščancev, mleka, kruha, itd. To bi bil korak nazaj v hiperprodukcijo, ki nas je tudi pripeljal v sedanje stanje potrošništva in razpada. V našem bodočem svetu ne bo masovne produkcije, vsaj ne v tem smislu kot ga poznamo danes s hiperprodukcijo stvari, narejenih za smetišče. Induvidiulen izraz bo ključno gonilo. Ker se ne bomo več pehali za denarjem in porabili 80 % našega življenja v njegovem zasledovanju v takšni ali drugačni obliki bodo vsa naša prizadevanja, energija in stvari, ki jih počnemo v naši skupnosti usmerjena nazaj v ustvarjanje obilja za skupnost in samega sebe. V sedanjem okvarjenem kapitalističnemu svetu, nam je tako obilje skoraj nepredstavljivo. Ne pozabite, da vsi v skupnost prispevajo tri ure na teden za enega od številnih skupnih projektov ali dejavnosti v skupnosti. Naj bo to košnja trave, čiščenje kanalizacije, ustvarjanje brezplačne energije, prevoza materiala, popravila in postavitve ulične svetilke, sajenje sadik, itd. Tri ure na teden porabijo za športno udejstvovanje; človeško telo je bilo narejeno za gibanje in bibanje je ključnega pomena za zdravo telo in psiho. Ko bomo porabili tri ure na dan za stvari, ki jih radi počnemo v korist skupnosti, nam preostane še 21 ur, 20 ur pravzaprav, če odštejemo še prispevek v javnih delih in športu. Ker ni nobenega stresa ali skrbi za preživetje in vsakodnevnih skrbi, bomo opravljali druge dejavnosti, v katerih čutimo strast in v katerih smo zaradi našega treninga postali res dobri. Ljudje imajo najrazličnejše hobije in strasti, v katerih se bodo lahko udejstvovali brez omejitev. Ne glede na to kaj počnejo ali zgolj sodelujejo v njih, bo na koncu imelo neke vrste individualno koristi in posledično za celotno skupnost. Vsakdo bo lahko opravijo kakršno koli dodatno usposabljanje ali učenje na kateri koli stopnji. Konec koncev bodo vsi člani skupnosti v nečem mojstri. Vendar pa bodo napredno usposabljanje izvajali le usposobljeni mentorji – mojstri učitelji, imenovani s strani skupnosti. Ko otroci v starosti 16 let zapustijo svoje pripravništvo, bodo predstavili sebe, svoj način in svoje znanje mojstru, ki že deluje na tem specifičnem področju. Ko mojster ugotovi, da ga ne more več ničesar naučiti oz. je dosegel raven znanja, ki ga lahko mojster še nauči, bo učenca imenoval za mojstra. To je način prenosa spoštovanja skupnosti na nove ljudi, ki so osvojili znanje in hkrati ustvarja učitelje, ki lahko prevzamejo vlogo poučevanja otrok, da le-ti postanejo visoko usposobljeni, nepogojeni in jasno razmišljajoči posamezniki.

Pravo

Mi, ljudje, smo verjeli, da živimo v zakoniti družbi, kjer so se pravne strukture nenehno razvijale v korist ljudi in države kot celote. Nič ne more biti dlje od resnice. Vsakdo, ki je kdaj imel izkušenjo s pravosodnim sistemom bo vedel, da ima sistem z vsemi svojimi zakoni, sodišči in birokracijo, bolj malo opraviti z zaščito ljudi in vzpostavljanjem pravičnosti in poštenosti. Gre za poznavanje postopkov, poznavanje sodnih pravil in zbiranje denarja. Tudi naše Ustavno sodišče, ki je tako čislano v očeh mnogih, ni tam zato, da pomaga ljudem, saj je za večino ljudi, ki so doživeli brutalnost in nepredstavljivo vsakodnevno stisko, enostavno prezapleteno upoštevati vsa njegova zapletena pravila, strukture in postopke. Sodišča naj bi bila ljudska sodišča in vsi bi morali dostop do njih za doseg svoje pravice – žal to preprosto to ni res. Gibanje ima veliko izkušenj ko je poskušalo pridobiti pravice za ljudi in v različnih poskusih izpostavljalo nezakonite dejavnosti bank, podjetij in celo vlade, vendar smo v postopku ugotovili, da so sodišča, vlada in korporacije neločljivo povezani. Zdi se, da sodišča dejansko korporacije ščitijo, ter se pogosto uklonijo pritiskom aktualne politike (čeprav sodišča veljajo za ločeno vejo oblasti!!). DA – na koncu pa se vse vrti okoli denarja. Večina navadnih ljudi ne bo nikoli dobilo kakršno koli obliko pravnega varstva, ker nimajo denarja za tiste, ki jih zastopajo na sodišču. Nimamo znanja neskončno zapletenih pravil, ki urejajo postopke, ali kako so dokumenti označeni in predloženi ter kaj bi lahko trdili, in kaj ne. To ni pravosodni sistem – je sistem nadzora. Korporacije, ki so izmišljene osebe, imajo več pravic v naših sodiščih kot živeči in dihajoči ljudje. Novi zakoni so v obravnavi vsak teden z nevidnimi zakonodajalci, brez vednosti ljudi, obenem se nenehno povečuje kompleksnost, ki nikoli ne bo v ničemer koristila ljudem. To je izjemno nepravičen sistem, katerega cilj je obdržati množice pod nadzorom in ne omogoča ljudem, da bi dosegli pravico, temveč zgolj ustvarjajo vtis, da nekaj počnejo. To je popolnoma nesprejemljivo za vsakega člana moralne družbe, ki ima temeljno zaupanje v integriteto in pravičnost na vseh ravneh. To je potrebno spremeniti s takojšnjim učinkom, da se zagotovi resnično pravičnost za ljudi – pravosodnega sistema, da si vsi zaslužijo pravičnost, za katero ne bi bilo treba prositi. Edini zakon, ki izhaja iz 4 osnovnih zakonov stvarstva je: [alert type=\”notice\” close=\”true\”]Kar daješ to prejemaš[/alert] pri čemer so pomebna njegova tri temeljna načela: 1 . Ne naredi nobene škode drugim; 2 . Ne jemlji kar ni tvoje; 3 . Ravnaj pošteno in etično v vsem, kar počneš. Na žalost se ta nečela ne uporabljajo na sodiščih, razen če stopimo skupaj in to zahtevamo od sodnikov. Živimo v Sloveniji – vsi smo ljudje. Zakaj ne uporabljate modrost starodavne slovenske zakladnice – realne pravičnosti in poštenosti do svojih ljudi? In 10 zapovedi? Namesto tega našim zakonom in sodiščem vlada rimsko- pomorski model, ki je zastarel in tako zapleten, da ni v nobeno korist. Naš celoten pravni sistem je strukturiran okoli gospodarskega prava, pogodbenega prava in zakonskega prava. Ti zakoni nimajo nič opraviti z občim pravom in pravicami ljudi, temveč predvsem s pravice korporacij in izmišljenih oseb. Pomembno je zavedati, da je vsak izmed nas spremenjen v namišljeni subjekt ali kos papirja, v \”pravno osebo\”. Tisti trenutek ko smo rojeni, splovljeni (kot pomorsko plovilo), dobimo potrdilo in identifikacijsko številko, ki ji sledita davčna številka, potnim list ali drugi osebni dokument, ki nosi našo sliko povezano s temi številkami. Od tega trenutka dalje imate dve entiteti. Vaš pravi jaz – živeče in dihajoče človeško bitje iz mesa in krvi ter neskončno dušo z neodtujljivih pravicami, ki jih nihče ne sme odvzeti in drugič kot kos papirja, pogosto imenovanega »pravna oseba«, ki je določena z vašo sliko vas in neko obliko identifikacijske številke. Ti dve identiteti niti slučajno nista enaki, ampak nas vse naše življenje prepričujejo, da so eno in isto. Človek je odgovoren za pravne oznake, ki so bile pritrjena na njegovo bitje ob rojstvu in v čudnem in zapletenem pravnem načinu postal last države, ki je izdala te številke. Opazili boste, da vsi ti izmišljeni pravni dokumenti opravljajo vaše ime navajajo z velikimi tiskanimi črkami. To je prvi znak razlikovanja, na katerega morate biti pozorni. To je ključnega pomena za vsakogar, ki si resnično želi razumeti to veliko prevaro, zvrnjeno na vse nas. Prizadevali si bomo razširili to področje v ločenem dokumentu, ki se ukvarja z našo človeško suverenostjo in absolutno neodtujljivostjo pravic. Naši zakoni in sodni sistem prihajajo iz počasno razvijajoče se nadzorne strukture kraljeve politične elite, in temelji na admiralskem zakonu pomorskega prava. To je razlog, zakaj imamo »potne liste«, in stvari, kot so »lastništvo«, »praksa«, »partnerstvo«. Gre za izjemno kompleksne plasti zavajanja, zvito vpeljananega preko tisoč let in nihče se ne more pohvaliti, da ga resnično razume. Njegov glavni cilj je ohranjanje popolnega nadzor nad \”plovili\” ali ljudmi, ki verjamejo, da so svobodni, v resnici pa so predmeti v lasti kralja ali države. Prilagojeno tej nepredstavljivi in brezmadežni prevari je celo telo pravnega jezika, ki je bilo zasnovano tako, da zmede in ujame zaupanje ljudi. Za neposvečene se to imenuje \”pravniški jezik\”. To so besede, ki nas zavajajo, vendar mislimo, da smo dojeli njihov pomen. Na primer, če kateri koli uradni javni uradnik (sodnik ali policist) vpraša: »Ali razumeš ?« to v resnici pomeni »ali spadaš v mojo pristojnost«. Če se s tem strinjate, potem lahko z vami počnejo kar hočejo, saj ste se podredili njihovi oblasti. To je resnično mojstrsko oblikovana prevara, ki nas hote podredi svoji avtoriteti. Ljudje si zaslužijo pravni sistem, zasnovan za ljudi od ljudi. V svetu brez denarja je razumevanje pravnega sistema zelo enostavno. Ker ko smo odstranili denar iz sistema, bo večina naših težav čez noč čudežno izginil. Ker je denar glavni vzrok za večine naših težav, ki nas ohranja tekajoče v krogu prepira zaradi denarja, medtem ko bi se lahko vsa ta energija uporabila za zagotavljanje obilja za ljudi. Denar jeglavni vzrok kriminala in sedmih naglavnih grehov – naša zakonodaja, kot jo poznamo pa je orodje, ki ohranja ta krog živ. Skoraj vsako pravno dejanje sodišč v današnjem svetu je na nek način mogoče povezati z denarjem – pozivamo vas, da nam sporočite kaj si o tem mislite. Ko enkrat sprevidite to povezavo, postane zelo enostavno videti mrežo prevar, matriko ki prežema finančni in pravni sistem v katerega smo ujeti. Sodišča, sodniki in odvetniki, ki delujejo proti ljudem v korist nezakonitih bank, korporacij in vlad so zagrešile zločine proti ljudstvu. Kako se bodo njihova kazniva dejanja obravnavala po novemu sistemu gibanja z zakoni, ki jih bodo ljudje z novo zavestjo napisali leži na odločitvi ljudi samih. Gibanje predlaga popolno spremembo in revizijo celotnega pravnega sistema, ki bo ustvarjen za ljudi od ljudi in bo temeljil na načelih holografske družbe in naravnih zakonov.


 

Akcijski načrt

  1. Vsi obstoječi zakoni, ki so na kakršen koli način v nasprotju z voljo in potrebami ljudi, bodo ukinjeni.
  2. Vse, kar si ljudje želijo doseči mora biti omogočeno, dokler ne posegajo v življenje, pravice in spoštovanje drugih.
  3. Nihče ne sme biti brezdomec, nihče lačen in nihče bolan brez najboljše možne oskrbe.
  4. Novi zakoni in nove upravne strukture bodo ustvarjeni na podlagi volje ljudi na lokalni in nacionalni ravni;
  5. Vse evrocentrične, rimske, pomorske ali katere koli druge zakone, ki niso v korist ljudem, ne glede na raso ali spol, bodo odpravljeni.
  6. Ponovna uvedba starešinskih struktur, ki so sestavljena iz sveta starešin/modrecev in bodo izvajala upravljanje in svetovanje skupnosti;
  7. Ti sveti bodo izglasovani iz ljudstva za ljudstvo, da predstavljajo skupnost in zato spoštovani od skupnosti.
  8. Svet vsako leto izglasuje skupnost po načelu zmerne večine.
  9. Novi sveti starešin bodo sprejeli temeljna načela gibanja, da bi se povečala njihova sposobnost presoje in razsojanja ter svetovanja ljudem v njihovi skupnosti.
  10. Ti sveti starešin bodo na voljo za zadeve skupnosti – vključno s pravnimi vprašanji. Skupnost bo odvisni od modrosti izbranega sveta, ki je v stiku z resničnimi potrebami ljudi pri usmerjanju in svetovanju – ne od odvetnikov, zagovornikov ali sodnikov in politikov.
  11. Vladne strukture bodo decentralizirane in skupnosti bodo imele popoln nadzor nad svojimi zadevami in počutjem, vse dokler s svojimi dejanji ali ukrepi ne posegajo v druge skupnosti ali ne ogrožajo dobrobiti ljudi kot celote.
  12. Edina centralizirana struktura bo svet starešin/modrecev, ki bodo izbrani iz vsake skupnosti, pokrajine ali okrožja, ki jo zastopajo. Te strukture se bodo razvijale v smeri proti poenostavitvi ali ukinjanju regulatornih in vladnih struktur, bolj ko bo dvignjena zavest ljudi, saj bo za tem čedalje manj potrebe. Sistem temelječ na holografski družbi je namreč samoregulatoren.
  13. Vsak moški ali ženska ima pravico do kandidiranja v takšne svete ali organe, ki urejajo ali sprejemajo zakone v svojih skupnosti, v kolikor so ti (sploh) potrebni. Vendar pa bodo starešine najverjetneje izbrani s strani ljudi iz vsake skupnosti zaradi spoštovanja.
  14. Denar ne bo igral nobene vloge v kateri koli od teh dejavnosti in ga zato ni mogoče uporabiti kot orodje izsiljevanja ali podkupovanja na kakršen koli način.
  15. Vsi ljudje imajo pravico sodelovati pri upravljanju države, mesta ali skupnosti, v skladu z novo razvito paradigmo in zakoni s strani ljudi in imenovanih svetov.
  16. Pravice ljudi so enake, ne glede na raso, starost, barvo kože ali spol.
  17. Vsi ljudje in nacionalne skupine bodo imele enake pravice.
  18. Nepredstavljiva škoda, ki je bila storjena nad etničnimi manjšinami bo odpravljena in popravljena.
  19. Kjer bo to mogoče, bodo razseljeni ljudje dobili nazaj zemljo, ki jim je bila ukradena s strani države, občin ali podjetij ter jim dali vso potrebno podporo, da ponovno vzpostavijo svojo način življenja.
  20. Kjer to ni mogoče zaradi rudarstva, kmetijstva ali druge ključne dejavnosti, bodo rešitev za popravilo stanja našli sveti starešin.
  21. Načelo enotnosti bo temelj vseh skupnosti in nacionalni svet starešin, dokler bodo nacionalni sveti (sploh) potrebni. Gibanje in holografska družba nima nacionalnih omejitev.
  22. Spodbujalo se bo sodelovanje – konkurenca bo izginila. Konkurenca je posledica kapitalizma, potrošništva in pohlepa. V družbi, kjer denar nima učinka, je koncept tekmovanja popolnoma tuj.
  23. Vsi ljudje imajo enako pravico uporabljati svoj jezik in razvijati svojo kulturo in običaje, dokler ne posegajo v običaje drugih. Za potrebe enostavnega razumevanja (pri skupnostih ki ne govorijo istega jezika) se bo uporabljal še dodaten jezik, ki bo del dogovora nacionalnega sveta starešin/modrecev.
  24. V čim večji meri se bo spodbujala in praznovala raznolikost in lepota kultur.
  25. Vse skupine morajo biti zaščitene z običajnim pravom še posebej proti sovražnemu govoru in dostojanstvu.
  26. Ne sme biti nobene hierarhije ali premoči na kateremkoli nivoju družbe, prispevek vsake osebe je vrednoteno enako pomembo kot prispevek katere koli druge.
  27. Vse diskriminatorne zakone in prakse se razveljavi in se vnaprej ne bodo tolerirale.
  28. Uporaba denarja in bogastva kot orodje za ločevanje, segregacijo in diskriminacijo se bo odpravila v vseh njenih oblikah.
  29. Zemlja in zemljišča pripadajo vsem prebivalcem in jih je treba uporabljati in razvijati v korist vseh, v skladu s spoštovanjem do vsega in vseh.
  30. Nobena vlada, politična stranka, fizična ali pravna oseba ne more uveljaviti lastništva zemljišč ali katerem koli njenem delu. Upošteva se posestno pravico, potrebo in možnosti.
  31. Vsakdo ima pravico do lastnega doma, prebivališča.
  32. Vsaka skupnost ima pravico do zemljišča, ki obdaja skupnosti za potrebe samozadostnosti in trajnostnega razvoja ljudi in skupnosti.
  33. Pridelovalci bodo dobili zemljišča, ki jih potrebujejo za zagotavljanje virov prebivalcem lastne skupnosti in drugih skupnosti, ki si določenih pridelkov ne morejo zagotoviti. Pri tem velja načelo poštene izmenjave energije.
  34. Zemljišča bodo dodeljena tistim, ki jih uporabljajo v korist skupnosti – ne zgolj v korist tistih, ki si jih trenutno lastijo. Lasništvo je v konceptu holografske družbe anahronizem, saj ni potrebe po kopičenju virov.
  35. To vključuje zemljišča, ki so trenutno v lasti podjetij, občin ali države.
  36. Gozdarska podjetja/skupnosti bodo igrale ključno vlogo pri prestrukturiranju skupnosti z zagotavljanjem lesa za gradnjo in drugimi proizvodnimi potrebami.
  37. To so živi zakoni, ki rastejo v skladu s potrebami ljudi in smernicami sveta starešin/modrecev vsake skupnosti.
  38. Osnova vseh potrebnih zakonov bo temeljila na enotnosti zavesti, kjer vsak posameznik deluje in prispeva k večji koristi vseh v skupnosti. Če to ni dobro za vsakogar – to ni dobro za nikogar.

Rudarstvo

Področje rudarstva in mineralov, je verjetno najpomembnejši in najbolj občutljiv sektor o katerem lahko razmišljamo. To bo poglobilo čustva v ljudeh vseh družbenih slojev, saj imamo dolgo in ponosno zgodovino rudarstva, segajočo daleč nazaj v preteklost. Slovenija ni ena izmed držav na svetu, ki bi proizvajala plemenite kovine ali katerekoli rude, razen slabega premoga. Kljub temu, da je bila znana po živem srebru, uranu in kalcijevih mineralih in soli, je sedaj vse zamrlo, skupaj z vso infrastrukturo. VSE moramo sedaj uvoziti. Očitno je, da je nekaj obupno narobe s to sliko.Premogovniške družbe so verjetno najslabše od vseh družb. Območja, ki obkrožajo premogovnike so postala tako onesnažena in degradirana, da bo trajalo veliko časa in zahtevalo veliko energije za sanacijo teh območij in povrnitev nekdanje naravno zdravje in lepoto. Pomislite na Mežico, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Pomislite na Idrijo. Vse to v imenu pohlepa in dobička za izbrance – na račun nas vseh. To se ne sme nadaljevati. Ne moremo dovoliti, da je naša sveta narava nenehno posiljena in uničiena na račun dobička v korist tistih nekaj delničarjev. Skrbniki starodavnega znanja po svetu verjamejo, da je Zemlja sveta in da smo vsi skrbniki taga svetega planeta. To je naša dolžnost, da zaščitimo vse žive stvari in živimo v sožitju z matero Zemljo in vsem življenjem. Da podarimo našim zanamcem okolje v boljšem stanju, kot smo ga dobili. Začeti moramo živeti v simbiotičnem sožitja z vsem življenjem, če želimo ohraniti človečnost in uspevati v izobilju, z ohranjanjem ravnovesja vsega živega na Zemlji. Šele takrat bomo zagotovili nadaljnje obilje za vse prihodnje generacije. Marsikdo ne ve, da se da velik odstotek vsega kar proizvajamo narediti bolj ekološko in iz materjalov, ki ne zahtevajo rudarjenja in drugih nevarnih posegov v Zemljo. Potrošništvo, ki nazadržno požira nepredstavljive količine naravnih virov, se v procesu proizvodnje praviloma pretvarja v navadno ničvredno šaro, ki jo v nekaj tednih ali mesecih zavržemo. Preberite si še naš dokument “Narejeno za šaro”. Vse v imenu “mode” in “napredka”. Sprememba odnosa do stvari, reši polovico težav. Ustvariti kvalitetne, dolgožive, modularne in večfunkcionalne izdelke. Druga polovica pomeni uporabo naravnih materjalov in decentralizacijo proizvodnje in porabe. Ste vedeli, da se iz konopljinih vlaken naredi kompozitni materjal nekajkrat močnejši od jekla? Da so taista vlakna uporabljena za tkanino z uporabo čedalje boljša? Da so vlakna iz ogljika nekajkrat bolj prevodna od bakra? Da je v v elektro distribucijskem omrežju na miljone ton bakra, ki ga ne bi bilo potrebnega, če bi energijo proizvajali lokalno? Da za proizvodnjo tople vode ali elektrike ali hladilne naprave skoraj ni potrebe po kovinah? Ste že slišali za platiko, narejeno iz lesne biomase? Da je daleč najbolj okološka embalaža narejena iz peska – steklo? Da je pulzni elektromotor daleč najučinkovitejša pogonska naprava, za katero je potrebno nekajkrat manj surovin in je neskončno bolj preprosta? Zakaj torej vztrajamo na neskončnem ropanju in onesnaževanju Zemlje? Zakaj proizvajamo šaro in se vozimo v vozilih, ki močno onesnažujejo in zastrupljajo vse nas? Zakaj ne uporabimo tistega kar na nam mati Narava da sama od sebe? Ohranimo pa tiste segmente rudarjenja, ki jih resnično potrebujemo. Izkoristimo človeško kreativnost!


 

Naravne pravice

Dokler nam je odvzeta pravica do naše zemlje in bogastva bomo to težko storili. Jasno je, da so bila naša zemlja in vsi naravni darovi in viri ukradeni s strani vlade in pohlepnih korporacij, ki so se jih polastili. Preden lahko začnemo ščititi našo sveto Zemljo se moramo spomnimo naših neodtujljivih pravic kot ljudi in ponovno zahtevati, da pripada vsem nam.Pravice ljudstva1. Dežela pripada njenim ljudem2. Zemlja pripada njenim ljudem3. Voda pripada ljudem4. Gozdovi pripadajo ljudem5. Reke in jezere pripadajo ljudem6. Rudnine in vsi drugi minerali v tleh pripadajo ljudem7. Zrak in radijski valovi in frekvence pripadajo ljudem8. Vse, kar raste na zemljišču pripada ljudem9. Plaže, gore in nebo pripadajo ljudem10.Divje živali ne pripadajo nam ali komorkoli drugemu, pripadajo planetu in mi smo njihovi skrbniki in zaščitniki.11.Zemlja je naša mati – mi smo tukaj samo zaradi nje in jo moramo zato spoštovati in jo ščititi pred poškodbami.Vse te stvari ne pripadajo politikom, vladam ali katerikoli pravni osebi, ki nezakonito ohranja ekskluzivne pravice nad njimi. Vlada je ukradla državo od njenih lastnih ljudi. Mi, ljudje jo morali vzeti nazaj!Moramo pa poudariti razliko med »nacionalizacijo« in »lastništvo s strani ljudi oz. posedovanjem«.Pri nacionalizaciji je vse v lasti in pod nadzorom vlade. Ta politika se uporablja kot sredstvo za nadzor ljudi.Pri posedovanje oz. ljudskemu lastništvu imajo ljudje sami korist od vsega naravnega bogastva in sami imajo odločilno moč o načinu uporabe virov in bogastva v korist vseh.Marsikatera svetovna vlada je registrirana kot podjetje na ameriški borzi vrednostnih papirjev. To pomeni, da je vlada s pomočjo ljudi in bogastvo države, blago ki se trguje na svetovnih borzah. To je velik šok za mnoge, ko so to prvič odkrili, zato se bodite pripravljeni z njimi pogumno soočiti. Z deljenjem informacij si po naših najboljših močeh prizadevamo ozaveščati ljudi, da smo postali sužnji naše vlade, ne da bi se tega zares zavedali.


 

Akcijski načrt

  1. Vsak rudnik postane lastnina ljudi s takojšnjim učinkom (Ni last vlade, da bi se ukrep imenoval nacionalizacija).
  2. Ljudje bodo imenovali svet starešin, ki jo sestavljajo najbolj zaupanja vredni in spoštovani posamezniki, da bi skrbeli za interese ljudi v zvezi s tem. Tako bo svet imel popoln nadzor pri izvajanju volje ljudi in ne volje skorumpiranih politikov, ki so pod nadzorom močnih korporacij.
  3. Vse tuje deleže v vseh rudnikih ali neposredno povezanih dejavnostih se nemudoma prekliče.
  4. To vključuje izdelavo vseh kovin, zlitin, jekla in tako naprej .
  5. Celovit program za razširitev rafiniranja in povezane predelovalne industrije bo takoj izvajana. Nobene potrebe ni po izvozu nečesa zaradi ponovnega uvoza v predelani obliki.
  6. Ves izvoz rudnin ali katerega koli drugega vira, ki prihaja iz tal se bo takoj ustavil.
  7. Izkopalo se bo le toliko teh surovin, kot jih ljudje potrebujejo za različne industrijske sektorje družbe in druge potrebe, ki se lahko pojavi kot proces predelave ali oblikovanja.
  8. Svet starešin bo odločal o teh ukrepih, kot je razvidno iz volje in potrebe ljudi. Ljudje bodo v celoti nadzorovali proces in tudi bili v celoti obveščeni o točnem stanju vseh rudarskih dejavnosti.
  9. Ne pozabite, da bomo storili vse kar je potrebno, da se ustvari obilje na vseh ravneh družbe. To pomeni, da se bodo nove možnosti in nove dejavnosti nenehno pojavljale in se bodo tudi izvajale na dnevni bazi.
  10. Ustavili bomo bogatenje korporacij, ki nam prodajajo naše blago, ukradeno nam, s katerim se potem trguje na svetovnih delniških trgih na račun naših ljudi, ki so pri tem kot sužnji in poceni delovna sila.
  11. Nov denar sistem ali valuta, bodo povezani z naravnim bogastvom. To bo najmočnejša valuta na svetu, s takojšnjim učinkom. VSE druge večje valute so FIAT valute z absolutno brez prave vrednosti, ki temelji zgolj in samo na konsenzu in zaupanje svojih ljudi.
  12. Ljudje se bodo odločili kako nadaljevati pri razvoju rudarskega sektorja v prihodnosti, da bo zagotavljal resnično oprijemljive koristi za ljudi v vseh sektorjih naše družbe in skupnosti.
  13. To bo odprlo najbolj razburljivo obdobje raziskav in razvoj s strani naših genialnih znanstvenikov, inženirjev in izumiteljev za večjo korist vseh ljudi. Prosimo, premislite o tem in si predstavljam možnosti, da imajo ljudje nadzor nad lastnim mineralnim bogastvom!

Politika

Del rasti zavesti vključuje rast v znanju. Nove informacije, ki jih pridobimo nam omogočajo, da oblikujemo nove misli, včasih imenovane višje misli, ki jih ne moremo oblikovati brez manjkajočega znanja ali informacij, brez fizične prevezave možganov. Veliko ljudi uporablja izraz “kako nezaslišano… še nikoli nisem slišal, da” kot argument pri zavračanju obstoja nečesa. No, “Še nikoli nisem slišal , da…”, k sreči ni znanstveni argument, ampak priznanje, da pač ne vemo ničesar o tej temi in smo preprosto – nevedni.O temi, kako politiki in vlade kontrolirajo globalni krimalni sindikati, kar je morda nekaj novega za večino, moramo jasno povedati, da večina svetovnih političnih voditeljev pripada organizirani kriminalni združbi, ki kotrolira tok denarja in skozi to orodje poskuša (in tudi dejansko) kotrolirati svet. Tako orkestrirajo “revolucije”, vojne, teroristične napade (kot so 9/11) in še mnogo več. Prek medijev nas vodijo v indoktrinacijo, preko farmacije nas ohranjajo bolne, skozi davke zagotavljajo povpraševanje/potrebo po denarju in skozi drago energijo nas ohranjajo odvisne. Skozi preprečevanje in zatajevanje naravnih zdravilnih energijskih tehnik, ki lahko pozdravi vse bolezni, nas ohranjajo bolne. Farmacija ugotovi učinkovino v naravnih rastlinah, nato zelo podobno sintetično patentira in se nazadnje preko vlad trudi, da se rastline in ljudi ki jih poznajo kar najučinkoviteje preganja. Ali veste, da je indijska konoplja ena najbolj učinkovitih zdravilnih rastlin? Zakaj omejujejo zeliščarje? Kaj vi mislite zakaj se jih demonizira? Mnogi se še vedno ne zavedajo, da nam cepiva ne pomagajo, temveč zapolnijo naše telo z gensko spremenjenimi virusi in bakterijami, ki se aktivirajo ob določenih zunanjih dejavnikih v najbolj grozljive bolezni. Zdravila za vse bolezni so bila že davno ugotovljena, ampak nikoli ne bo dovoljeno, da dosežejo množice v okviru sedanjega fašističnega svetovnega sistema. Farmacevtski velikani so kot psi čuvaji vlad pri zagotovljanju, da resnična zdravila ne dosežejo ljudi. Večina cepiv danes na voljo, so množična orodja za odstrel svetovnega prebivalstva. Vlade in njihove farmacevtske družbe so pravi morilci ljudi. Ne pozabite, da so farmacevtske družbe s svojimi “dovoljenimi drogami” ubili več ljudi letno kot vse vojne, terorizem, kriminal in prometne nesreče skupaj. Kot vedno je na ljudeh, da spregledajo to šarado. Ne obstaja neozdravljivih bolezni, zgolj neozdravljivi ljudje. Nenazadnje so energetski velikani obdržali ali pa onemogočili vse naprave za pridobivanje proste energije in drugih zelo učinkovitih načinov proizvodnje energije, vse od odkritja izmeničnega toka in parnega stroja je pred več kot 150 leti. Zelo težko si priznamo, da še vedno živimo v dobi pare. Svet poganja nafta in premog, elita pa jih uporablja za bogatenje in zasužnjevanje ljudi, ter nezaslišano onesnaževanje narave in ljudi. Vi se morate odločiti kdaj je tega dovolj. Vojna proti terorizmu in vojna proti drogam je bila s strani vlad in njihovih političnih zaveznikov v obliki velikanskih korporacij skrbno upravljana in nenehno uporabljana kot orodje za ustvarjanje strahu med ljudmi. To ni nekaj, kar bi lahko samo pometli pod preprogo in pozabili. Moramo osveščati in izobraževati globalno, ljudi vsepovsod po svetu, da delujemo kot katalizator za rast v znanje in nato zavesti. Višja kot je naša kolektivna zavest človeške rase, lažje postane sprejemanje načela holografske družbe in gibanja ter premik proti delovanju iz točke enotnosti. Te informacije vedno prihaja kot šok za tiste, ki to slišijo prvič. Če je za vas to nekaj novega, odprite oči in se učite… pozabite na aroganco in ego in se zavedajte, da se vsi nenehno učimo. Naj vas te informacije razsvetlijo in vam dajo pogum, da nadaljujemo po poti rasti zavesti.

Finančne institucije

Celoten bančni sistem in podporna industrija, temelji na nezakonitem, izkoriščevalskem in podkupljivem sistemu. To je daleč največje dejanje prevare sprožene proti človeštvu. Banke nekaznovano prelomijo na tisoče zakonov vsak dan, ne utrpijo kakršnih koli pravnih protiudarcev in pri tem uničijo življenje tisočem, ne da bi bilo temu videti konca.To je sektor družbe, ki je povzročil največjo škodo državljanom, ki verjamejo, da je vlada njihov služabnik in počne vse tisto, kar je najbolje za nas in našo največjo korist. To je očitna laž in vsiljena napačna percepcija. Oglejte si samo številne video posnetke in članke, kako huda je situacija po svetu in koliko tožb obstaja zoper banke, vlade in ministre doma in po svetu.Skupaj s pravnim tudi finančni sektor potrebuje popolno prenovo, da bi resnično služil ljudem in ne zgolj delničarjem bank, vlad in korporacij, ki ga uporabljajo kot orodje za nadzor nad ljudmi. Bedo in stisko, ki ga finančna industrija povzroča, je skoraj nepredstavljiva. Pravzaprav toliko, da zaradi nezakonite aktivnosti bank vsako leto veliko ljudi stori samomor. To naredi njihova dejanja v moralni družbi, ki spoštuje človekove pravice, popolnoma nesprejemljiv. Na žalost se v Sloveniji pravice pravnih oseb in s tem tudi bank vrednotijo višje od človekovih pravic. Mnogi so poskušali ustaviti delovanje bank na različnih sodiščih (vključno z ustavnim sodiščem) doma in po svetu, in prišli do ugotovitve, da pravosodni sistem na noben način ni pravičen in ne nepristranski, saj so kljub neizpodbitnim pravnim utemeljitvam in dokazom zoper nezakonite dejavnosti bank, vse sodbe proti bankam v zadnjih nekaj desetletjih v korist bank. Za več informacij si oglejte in raziščite podrobne članke sodnih ukrepov uproti bankam doma in po svetu. Čeprav je naša filozofija, da denarja ne potrebujemo, da kot človeška rasa uspevamo in dosegamo veliko večje višave uspeha in obilja kot družba brez denarja, se hkrati zavedamo, da bo za to potrebnega nekaj časa in nekaj ključnih korakov za realizacijo te končne destinacije. Ljudje so bili tisočletja indoktrinirani glede uporabe in nujnosti denarja. Upamo pa da bodo precej hitreje spregledali, da denar ni razlog na poti do sreče in obilja.Kaj naj torej storimo glede finančne industrije? Kako naj začnemo takoj spreminjati stvari kratkoročno in dolgoročno? Takojšnje prestrukturiranje finančnega sektorja je bistvenega pomena za zaustavitev popolnega razpada. Pogledati moramo uspešne primere po svetu, kjer so podobni ukrepi uspeli in prinesli takojšnje olajšanje za ljudi. Nedavni dogodki na Islandiji so odličen primer dobre prakse. Vstaja ljudstva proti bankam in predvsem proti centralni banki Islandije leta 2010, je skoraj popoln načrt, ki mu lahko sledimo tudi pri nas. Poenostavljeno, islandci sami so povzročili odstop vlade in imenovali novo vlado, ki je delovala kot služabnik ljudstva in zaprla vse banke v zasebni lasti ter ustvarila “banko za ljudi” s povsem novimi cilji za pomoč ljudjem. Starim bankirjem so sporočili, da dolg, ki so ga ustvarili ni odgovornost ljudi, temveč bankirjev samih. Nato so odpisali milijarde nezakonitih hipotekarnih posojil in finančnih posojil za vozila ter s tem osvobodili ljudi izkoriščevalske in goljufive dejavnost bankirjev. Danes ima Islandija nedvomno najmočnejše gospodarstvo v območju evra. Bankirji in predvem mednarodne bančne korporacije seveda poskušajo vzpostaviti sistem nazaj, tak kot je bil pred tem.Ne bodite presenečeni nad nerazumljivo zapletenem jeziku bankirjev in celotne finančne industrije. Le-ta se pogosto uporablja ravno za zmedo v razmišljanju ljudi, da je enostavno preveč zapleten za navadne ljudi in da se s takimi zadevami lahko ukvarjajo zgolj zelo visoko usposobljeni finančniki. To je očitna laž in manipulacija z namenom, da bo večina tiho in ne bo vprašanj, kaj pravzaprav bankirji počno. Nič ni zapleteno – vse kar ni enostavno in je težko razumljivo za nas ljudi, ki to potrebujemo, je potrebno spremeniti na način, da bo razumljivo in smiselno. V resnici pa dejansko ni nič zapletenega kaj šele kompliciranega, ko se enkrat zavedaš kaj se dogaja. Popolna manipulacija denarja in nagnjenost h goljufijam je za povprečnega človeka enostavno preveč neverjetna.Da bi v celoti razumeli našo nasprotovanje bankam in celotnemu finančnemu sektorju, morajo ljudje popolnoma razumeti tudi razloge in v celoti dojeti način kako se denar ustvarja, kdo je lastnik banke, kako poteka ponudba denarja in kako peščica bančnih družin nadzoruje ta globalni imperij, ki nadzira celoten planet.Da bi vse skupaj bilo lažje je spodaj seznam nekaterih dejstev o bankah in svetovni prevari, ki jim je uspela, skozi katero so zasužnjili vsakega izmed nas. Prosimo vas, da spodaj navedena dejstva raziščete še sami skozi svoje vire in delite izkušnjo z nami in drugimi. Da bi preživeli kot vrsta – moramo ukrepati še danes. Pridružite nešemu gibanju. Dovolite nam razširiti enotnost zavesti vsem – tudi bankirjem. Konec koncev imajo tudi oni otroke in družine, ki bodo v neki točki spraševale kakšen je njihov prispevek družbeni blaginji.


 

Akcijski načrt

  • Vse večje banke na svetu so v lasti in pod nadzorom elitnih bančnih družin, ki nadzorujejo celoten proces ustvarjanja in ponudbe denarja po vsem svetu.
  • Tri največja imena v tem kartelu so družine Rothschild, Rockefeller in Morgan, ki imajo na koncu v lasti vse banke, skupaj še z majhnim številom drugih močnih bančnih družin. Tisti ki se zavedajo njihovega načina delovanja jim pogosto pravijo “banksterji”, kot analogijo mafijskemu delovanju. Pravzaprav so podaljšek starih monarhičnih družin, zato jim tudi dovoljujejo delovanje.
  • Vse glavne centralne banke po svetu, vključno s slovensko Banko Slovenije, so pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem in urejajo celotno monetarno politiko, njihovi člani pa niso vezani na sklepe in navodila vlad v katerem so, torej niso podvrženi volji ljudstva.
  • Te bančne družine in centralne banke so zakon sami sebi in ne odgovarjajo nikomur. Na primer, zakoni v mnogih državah (tudi v Sloveniji), narekujejo, da ohranijo vsebino tožb kot (poslovno) skrivnost.
  • Celoten pravni pravosodni sistem je strukturirana okoli potreb teh družb, ki jih izkoriščajo in skozi njih uveljavljajo svoje pravice nad vsemi drugimi. Na primer, splošno je znano, da sodnik sedi na sodniški klopi. Beseda klop izvira iz besede “banka”, ki v italijanščini pomeni klop (banco), saj so bili prvotni bankirji zlatarji, ki še dandanes prakticirajo svojo trgovino s »klopi«. Jasno je torej, da sodniki delujejo kot podaljšek bančnega kartela.
  • Sodišča niso sodišča pravičnosti. So sodišča kapitala, ki delujejo v skladu z vojaškimi in pomorskimi načelih (pravo ima korenine tudi v nizozemskem pomorskem delovanju). To je tudi razlog, zakaj člani sodniškega poklica reagirajo samo po naročilu višjega organa.
  • Globalni finančni sistem ustvarjen okrog dobave denarja je tako zapleten in kompleksen, da je le malo ljudi le-tega resnično sposobna razumeti. To je hkrati tudi najpogostejši argument za izključitev udeležbe navadnih ljudi.
  • Zelo zapleten pravni sistem uporablja enak način manipuliranja in podpira strukturo, ki običajni osebi preprečuje dostop do zakonitega pravnega varstva.
  • Zakonita pravica ne more več obstajati, ker se na sodiščih sedaj vse vrti okoli denarja. Tudi kazensko pravo se vrti okrog denarja, kot je razvidno iz nedavnega posredovanja Goldman Sachs v industrijo zaporov, s plasiranjem zaporniških obveznic, ki so namenjeni trgovalnim instrumentom.
  • Zakonodaja opredeljuje državljana za nekoga, ki zastavi pravice in zvestobo do države v zameno za koristi in privilegije. S priznanjem državljanstva postanete prostovoljni član vojaškega režima in s tem tudi pogodbe režima, da boste sprejeti njihova naročila ali trpeli posledice.
  • Banke uradno ne delajo z denarjem. Delajo z menicami, prenosnimi instrumenti in obveznicami.
  • “Denar” nima niti opredelitve v ustavi ali kjerkoli drugje. Opredeljene ni niti besede plačilo.
  • Večina svetovnega denarja je t.i. »Fiat« denarja (latinsko »naj bo stoejeno«, v prenesenem prevodu pomeni »dekret; formalna avtorizacija ali predlog«) – to v bistvu pomeni, da nima prave vrednosti in ni podprta s plemenitimi kovinami, (kot npr. zlato, srebro ali platina) niti naravnimi bogastvi. FIAT denar banke ustvarjajo »iz zraka« takrat, ko ste pri njih vzeli posojilo. Ker je denar ustvarjen »iz zraka« si v resnici nismo ničesar sposodili ob bank, torej je njihovo dejanje enako ponarejanju. Za več informacij si poglejte prispevek.
  • To pomeni, da je uporabljani papirnati ali plastični denar popolnoma brez vrednosti. So samo lepi kosi papirja, z lepimi logotipi, brez kakršnekoli vrednosti. Njihova “vrednost« izhaja zgolj iz dogovora v družbi, ki ima zaupanje v svojo valuto. Denar ima torej zgolj arbitrarno vrednost.
  • Edini razlog, da ima naš denar vrednost, je zato, ker mu to vrednost priznavamo – naše dojemanje vrednosti, je njegova edina »vrednost«. Če ljudje izgubijo zaupanje v svoj denar, bo denar propadel, ker ga nič ne podpira. V resnici beseda »kredit« prihaja iz latinske besede »credere«, ki pomeni verjeti.
  • Banke ustvarjajo denar »iz zraka« – preprosto ustvarjajo obremenitev in kredite v računovodskem računalniškem sistemu. Posojilo ni »posojilo« v običajnem pomenu besede, je navodilo, da vi kot stranka podpišete obrazec, ki najprej ustvari zadolžnico oz. obljubo, ki nato banki daje dovoljenje in zahtevo, da denar ustvarijo »iz zraka«.
  • Ne posojajo lastnega denarja, kot večina ljudi danes verjame. Pred začetkom t.i. »posojila« sploh ni obstajal v (računovodskemu) sistemu.
  • Banke ustvarjajo denar s podpisi njihovih strank v postopku, imenovanem sekuritizacija ali listinjenje. To je zelo skrivnosten in dobro varovan postopek, pri katerem se posojilno tveganje, povezano s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, razdeli na vsaj dva. V tem primeru banka ustvarja dobiček in neupravičeno obogatitev z odprodajo pravic vašega podpisa na svetovnih borzah.
  • S prodajo podpisa oz. listine ali »zadolžnice« banke izgubijo vse pravice do kakršnega koli premoženja, ki ga v financirajo. V pravnem smislu se to imenuje izguba »locus standi« oz. »upravičenosti« ali »pravica« stranke, da se pojavi na sodišče pri zaslišanju.
  • Ko banka listini posojilo, vnaprej dobi polni kapitalski znesek posojila nazaj skupaj z obrestmi. To pomeni, da »posojilo« dejansko že vnaprej poravna tretja oseba , ki je zavarovana za primer vaše nezmožnosti odplačevanja. In ob vsem tem vi za to dogajanje sploh ne veste.
  • Banke prelomijo pogodbeno pravo ko posojajo denar, ki ga sploh nimajo. Ustvarjajo samo denar, v večini primerov elektronskega, po tistem ko ste podpisali vse dokumente, banka pa jih je prodala s svojo zadolžnico tretji osebi, ki jih nato proda, včasih tudi večkrat, drugim strankam. To je razlog, zakaj je listinjenje »Ponzijeva shema«, ki se ga morajo vsi zavedati.
  • Vsega tega ne razkrijejo svojim strankam, ki jih tako držijo v temi. Verjele so, da so jim dejansko posodili pravi denar. To je laž! Banke nikoli niso posodile ničesar kar bi bilo vredno. Vsa vrednost je bila ustvarjena zgolj s percepcijo, umom posijojemalcev.
  • Banke delujejo kot posredniki, podobno kot nepremičninski agenti, ker ne posojajo svojega denarja. Če nam ne posojajo ničesar, ampak vedno samo pridobijo na račun naših podpisanih listin (preko tretje osebe) vse zaračunane obresti, je to navdno izsiljevanje in goljufija. V kolikor gre za veljaven dogovor mora biti na mizi tudi takšno rakritje.
  • Denar v Sloveniji je natisnjen pod nadzorom ECBja v članicah EU, tiska ga Slovenija sama v zasebni tiskarni.
  • ECB je odgovorna za tiskanega denarja, ki ga proda ali ga posoja bankam za delček nominalne vrednosti bankovcev.
  • Ko banke vrnejo uporabljane bankovce nazaj centralni banki, uživajo skoraj polno nominalno vrednost tega denarja in zase ustvarjajo obogatitev kar z ustvarjanjem denarja »iz zraka« na ramenih teh »rezerv« oz. razlike.
  • Ta bančna praksa se imenuje »multiplikacija kredita«. To pomeni, da banke ohranijo zgolj majhen odstotek vseh depozitov (bančnih vlog) preostanek pa lahko posodi javnosti ter s tem ustvarja spiralo dolga na denar, ki sploh ne obstaja.
  • Na primer : Za vsakih 100€ depozita, banka posodi 900€ od fiktivnega denarja svojim strankam. Resnična goljufija pa je, da jim ta neobstoječi denar zaračunavajo z občutno obrestno mero. BASEL regulativa sicer zapoveduje zmanjšanje tega razmerja, vendar so banke v praksi našle način kako jih zaobiti.
  • Obresti se obračunavajo vnaprej. Obresti banke štejejo za »pravi denar«, saj na podlagi obresti lahko ustvarijo še več posojil »iz zraka« (ki jih sploh ni bilo).
  • Prav zaradi obresti danes na vsem svetu ni dovolj denarja, da bi se poplačal ves ustvarjen dolg. To je točno tako stanje, ki so ga »banksterji« tudi želeli ustvariti. Torej položaj, ki jim daje popoln nadzor nad nepremičninami in drugimi sredstvi, ki jih je mogoče odvzeti, banke nato ponovno prodajo drugi naivni osebi, ki bo najverjetneje končala v enakem (zadolženem) položaju.
  • Vso to dejavnost podpira pravni sistem in nevedni sodniki le še podaljšujejo to igro prevar.
  • V nekaterih državah so delavni ljudje, sedaj v zaporu, ker ne morejo odplačati svojih dolgov. To je očiten zločin proti človeštvu, zaradi katerih je potrebno bankirje zapreti, sodniki pa bi morali biti odgovorni do ljudi, saj so v njihovi službi.
  • Natisnjene bankovce, ki jih imenujemo denar, so v resnici instrumenti dolga in bi morali biti prepovedani. Denar se danes lahko ustvari samo kot dolg. Dejstvo je, da približno 40 % dolga v ZDA je fiktivnega oz. celo ponarejenega, dolgovanega FED-u, ki ga je prvotno ustvaril »iz nič« in potem na ta dolg zaračunal obresti. Vsi davčni prihodki zbrani v ZDA se uporablja zgolj za odplačilo obrestni dolga do FED-a.
  • To je samo majhen delček mojstrske prevare, ki je bila ustvarjena, da bi nas ohranjala nevedne in popolnoma zasužnjila z naraščajočo močjo bank.
  • Ni razloga, zakaj si ljudje ne morejo ustvariti lastno novo obliko denarja in uporabo tega novega denarja kot začasni instrument za stabilizacijo gospodarske krize kot alternativo bančnim orodjem spravljanja v suženjsko razmerje.Več na temo delovanja bank, denarja in njihovih posledic si preberite odličen članek.

 

Gibanje predlaga naslednje ukrepe s takojšnjim učinkom:

  1. Sledimo zgledu Islandije in ustvarimo novo generacijo finančnikov katerih zvestoba bo do ljudi in ne do mednarodnih delničarjem zasebnih korporacij in bank.
  2. Povezati našo novo valuto z zlatom, naravnimi bogastvi oz. nečem kar ima realno vrednost, ki bo kar čez noč najmočnejša valuta na svetu.
  3. Zapreti vse poslovne banke z centralno banko vred in zagotoviti, da so njihovi direktorji in delničarji odgovorni za dolg, ustvarjen na hrbtih državljanov, podružnice in ljudje lahko ostanejo, vendar zgolj kot zaposleni v novi ljudski borzi, ki je v lasti ljudi in služi ljudem.
  4. Odpisati vsa goljufiva hipotekarna finančna posojila, posojila za vozila, posojilne kreditne kartice in vseh drugih bančnih posojil te vrste.
  5. Ne pozabite, da je bila večina posojenega denarja že plačana bankam skozi proces listinjenja, kjer naše podpise prodajajo na svetovnih delniških trgih.
  6. Vse danes financirano premoženje je že plačano s trdnostjo naših podpisov in pri tem ne bi smelo biti nikakršnega dolga. To je veličastna bankirska prevara, da bi nas spravili v vedno več dolga, da bi si na koncu prilastili vse, potem ko si ne moremo več privoščiti plačevanja pretiranih pripojenih obresti.
  7. Kakorkoli noro se že sliši, nihče nič ne izgubi razen nekaj pohlepnih bankirjev, ki svoj dobiček kujejo na zaupanju ljudi brez naše vednosti.
  8. Mineralna in druga naravna bogastva bomo uporabljali v korist ljudi in naše države, ne pa peščici lastnikov, ki kradejo naše skupno bogastvo in za svoje početje uporabljajo ljudi, kot poceni delovno silo.Naš akcijski načrt bo še naprej rasel, se razvijal in konsolidiral. Vendar smo mnenja, da je kakršenkoli sistem, ki ga nadzirajo ljudje z namenom, da bi na pregleden način koristil vsem ljudem v pravem pomenu besede, boljši kot današnja goljufiva nehumana finančna polomija. Nadaljevanje te katastrofalne politike se enostavno ne sme nadaljevati.

Oglejte si poglavje o pravu in kako se povezuje z nadzorom denarja, ki vsakega izmed nas zmanipulira suženjsko bitje sistema, ki nam zanika vsakršno človekovo pravico. Tisti, ki verjamejo, da nam ustava kakorkoli ščiti naše človekove pravice, bi bili zelo presenečeni. Naš celoten pravosodni sistem bi moral biti napisan na novo, z uporabo običajnega prava kot temelja načel pravičnosti in ne trgovinskega ali zakonskega prava, ki nas sili, da se pokorimo odtujenemu rimsko pomorskemu pravu, ki nima mesta v sodobni družbi. V čast našim prednikom in ponovno odkritih elementov pomena in zavedanja človeka, imamo možnost ponovno vzpostaviti družbene strukture, ki so prilagojene za sodobno tehnološko napredno družbo, kjer sveti starešin odloči, kaj je najboljše za njihove skupnosti, ki temeljijo na volji ljudstva v tej skupnosti in ne politikov ali sodnikov s skritimi nameni.