Pot obilja

Bashar, »Plamen večnosti« iz traktata »Zapuščina«, 1988

Larken Rose, "Železna mreža", izsek "Sporočilo volilnemu govedu" Prevedeno in prirejeno po tonskem zapisu Opomba urednika: Larken Rose je prepričan anarhist, ki zelo dobro razume ustroj sveta in način prisile vlade, njenega ozadja, predvsem v ameriškem kontekstu, ki je pravzaprav podlaga za vse svetovne. Ubuntu gibanje sicer ni povezano z anarhizmom, vendar je sporočilo v kontekstu družbenega dogajanja, prebujanja. Kljub nekoliko grobemu in precej šokantnemu načinu podajanja, pa je sporočilo povsem na mestu. Preberite si še njegovo knjigo ali pa poglejte o čem govori.

Vsi ribiški kraji, skupnosti in vasi, so bile z vladno (in evropsko) politiko močno prizadete, saj so preprečile ribičem ribolov in preživljanje njihovih družin. Sedanji politiki so uničili življenja več tisočim ljudem. Uničili smo ta pomemben del gospodarstva, z namenom uvažanja rib iz azije in drugih delov sveta, zastrupljenimi z živim srebrom in drugimi strupi, ki so potem prodani ljudem kot zdrava prehrana. Ustvarjajo odvisnost, pri čemer imamo na voljo lastno preskrbo in lastno znanje. Ta nečloveška politika je odprla vrata mednarodni ribolovni in predelovalni industriji, ki ropajo naše in svetovne obale, uničujejo ekosisteme, in na noben način ne koristijo prebivalcem tukaj ali kjerkoli po svetu in ne odgovarjajo za nastalo škodo. Uničili so našo industrijo rib, njen izvoz in s tem blaginjo ljudi, ki želijo živeti od morja, medtem ko prinaša milijarde dobička mednarodnim delničarjem. Ta nehumana politika ščititi pravice korporacij in uničuje življenja poštenim, delavnim ljudem. Še enkrat, implicira pravice in zaščito mednarodnih korporacij, medtem ko so pravice ljudi poteptane. Naša ustava ni vredna piškavega oreha, niti papirja na katerem je tiskana. Ta nezakonita in protiustavna dejavnost se bo takoj ustavila in naši ribiči in morski strokovnjaki bodo igrali enako pomembno vlogo in poleg pridelovalcev zagotovili hrano za ljudi v izobilju preko naše najbolj divje domišljije. To je zelo enostavno doseči tistim ki vedo kako - ne politiki.

Načrt za preoblikovanje majhnih krajev in vasi v močne, trajnostne skupnosti in popoln nadzor nad svojo usodo. To je model, ki lahko služi kot predloga za vsa manjša mesta in vsako skupnost. To bo ponovno vzpostavilo harmonično ravnovesje med ljudmi in Zemljo, saj omogoča ljudem iz vseh družbenih slojev, da bi dosegli svoje sanje. Njihova strast v vsem kar se odločijo, je njihov prispevek v veliko korist vseh v njihovi skupnosti. Od pridelovalcev do znanstvenikov, umetnikov in inženirjev, zdravstvenih delavcev in predvsem delavcev v skupnosti. Vsakdo lahko prispeva k izobilju v svoji skupnosti.

Da bi sistem učinkoval v skladu z doktrino holografske družbe in idejami gibanja že v zgodnjih fazah njegovega obstoja, je potrebno zagotoviti nekaj pogojev, prioritet in elementov cikla. Ideja holografske družbe je harmoničnost vseh različnih sestavnih delov, jedro vsega pa je spoštljiv odnos do vsega.

Počasi a zanesljivo je celoten naš planet postal neznosna trgovska postojanka. Samo predstavljajte si vse milijone trgovin, kioskov, trgov, borz, uličnih stojnic, restavracij, tudi takih s hitro prehrano, itd., z vsemi njihovimi policami naloženimi s stvarmi, ki jih poskušajo prodati mimoidočim. Milijoni podjetij vložijo noro veliko časa, denarja in ustvarjalne energije za načrtovanje, proizvodnjo in prodajo stvari, za katere mislijo in upajo, da jih bodo ljudje želeli kupiti. To se podaljša v turizem, ki prodaja hotelske sobe in aranžmaja z »all you can eat« ponudbo... zakaj? Ker si človeški sužnji, ki delajo vse leto kot mravlje delavke, zaslužijo odmor ob koncu leta, da bi porabili ves ta prisluženi denar, za katerega so težko garali, da bi nato ležali na plaži na nekem otoku, da bi se sami po vsem tem bolje počutil. Kaj se je zgodilo z nami?

Naš šolski sistem pa tudi nadaljni način učenja naših otrok, je v veliki meri odgovoren za naše duševno in kognitivno pogojevanje, ki vnaprej omejuje naše delovanje skozi mnoga leta indoktrinacije. Raziskovalci so to poimenovali "leva možganska zapora", in je bila vzpostavljena v nas v najpomembnejših in najbolj občutljivih letih našega življenja. Žalostno je, da se večina od nas nikoli ne uspe osvoboditi iz tega zapora do konca življenja in mnogi na koncu celo to ječo z vso strastjo zagovarjajo. Človeška psihologija se veliko lažje sprijazni z zlorabo, kot z nečem novim, iracionalni strah pred neznanim ohranja zlorabo in jo celo potencira. Šole ne uspejo opravljati poslanstva in državno vsiljeno izobraževanje prisili vsakogar v učenje enih in istih pogosto neuporabnih materialov, kljub edinstvenim interesom in talentom vsakega posameznika. Učni načrt je oblikovan z namenom homogenizacije in namenjen služenju namenom korporacij in vlade, predvsem pa se uklanjanju avtoriteti za vsako ceno. Prestrukturiranje našega izobraževalnega sistema je verjetno najbolj kritična stvar, če se želimo osvoboditi matrike zapora in nikoli končanega boja za preživetje. Skozi sedanji izobraževalni sistem smo postali pazniki lastnega zapora, ki so zavzeli naše nesmrtne duše in našo človeškost. Ko pogledamo okoli nas (kako stvari delujejo, kako se stvari da narediti in kako živimo iz dneva v dan), sveto verjamemo, da je to pravilo.

Mi, ljudje, smo verjeli, da živimo v zakoniti družbi, kjer so se pravne strukture nenehno razvijale v korist ljudi in države kot celote. Nič ne more biti dlje od resnice. Vsakdo, ki je kdaj imel izkušenjo s pravosodnim sistemom bo vedel, da ima sistem z vsemi svojimi zakoni, sodišči in birokracijo, bolj malo opraviti z zaščito ljudi in vzpostavljanjem pravičnosti in poštenosti. Gre za poznavanje postopkov, poznavanje sodnih pravil in zbiranje denarja. Tudi naše Ustavno sodišče, ki je tako čislano v očeh mnogih, ni tam zato, da pomaga ljudem, saj je za večino ljudi, ki so doživeli brutalnost in nepredstavljivo vsakodnevno stisko, enostavno prezapleteno upoštevati vsa njegova zapletena pravila, strukture in postopke. Sodišča naj bi bila ljudska sodišča in vsi bi morali dostop do njih za doseg svoje pravice – žal to preprosto to ni res. Gibanje ima veliko izkušenj ko je poskušalo pridobiti pravice za ljudi in v različnih poskusih izpostavljalo nezakonite dejavnosti bank, podjetij in celo vlade, vendar smo v postopku ugotovili, da so sodišča, vlada in korporacije neločljivo povezani. Zdi se, da sodišča dejansko korporacije ščitijo, ter se pogosto uklonijo pritiskom aktualne politike (čeprav sodišča veljajo za ločeno vejo oblasti!!). DA - na koncu pa se vse vrti okoli denarja. Večina navadnih ljudi ne bo nikoli dobilo kakršno koli obliko pravnega varstva, ker nimajo denarja za tiste, ki jih zastopajo na sodišču.

Dovolimo, da pridelovalci hrane postanejo junaki naše družbe in jim zagotovimo vse, kar potrebujejo za pridelavo vseh vrst hrane, da nihče ne bo lačen. Tako kot vse druge sektorje naše nove skupnosti, je pridelava hrane ena izmed najbolj zanimivih področij, katere spremembe bi zagotovile takojšnjo rešitev za naš največji problem, to je svetovna lakota in pomanjkanje prehrane za ljudi. Glede na poročilo OZN iz leta 2011, tretjino svetovne proizvodnje hrane zavržemo, pustimo zgniti oz. propasti. Pa ne zato, ker ne bi bilo nikogar, ki te hrane ne bi jedel, ampak zato, ker si je ljudje ne morejo privoščiti. To je očiten zločin proti celotnemu človeštvu, ki se mora takoj končati. Lahko postanemo družba, ki bo pričela nov cikel – pridelavo hrane za vse.\r\n\r\nSmo ena najbolj nadarjenih kmetijskih skupnosti na svetu, ki bi morala proizvesti toliko hrane, da bi lahko nahranili preostali del družbe. In to je točno tisto, kar nameravamo storiti. Da bi to lahko dosegli bi morali pridelovalce hrane in kmetijstvo razumeti in obravnavati kot junake naše družbe in jim nuditi vso podporo, ki jo potrebujejo na vseh možnih ravneh. Dejstvo je, da si mnogi ne morejo privoščiti potrebnih orodij, strojev in druge opreme, ki je potrebna, da bi nahranili množice ljudi. Še več, potrebujejo podporo raziskovalnih laboratorijev in inovatorjev, ki bi jim zagotovili potrebna druga znanstvena orodja in postopke za pridobitev semen, ki niso bila gensko spremenjena.

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav Evrope z veliko zdravih gozdov. Pesti jo nedorečena politika upravljanja z gozdovi ter opuščanje predvsem težje dostopnih travnikov in pašnikov. Zaradi opuščanja živinoreje je problem zaraščanja še toliko večji, lokalne oskrbe z travo težje dostopnih površin ni več, Slovenija ima posledično ogromno gozdnih površin slabe kakovosti, ki so pogojno primerne za industrijsko izkoriščanje. Eden večjih problemov predstavlja tudi sprememba odnosa do lovskih in drugih društev, ki so veliko časa posvetili urejanju gozdnega okolja. Eden največjih lastnikov gozdnih površin je država, ki oddaja izkoriščanje le-teh koncesionarjem. Država donedavnega ni imela nobenega nadzora nad izkoriščanjem, ne zaradi tega ker to ne bi bilo možno, temveč ker so bili za tem zasebni interesi. Država ni poskrbela niti za celoten življenjski cikel proizvodnje, večina predelanega lesa prodanega na slovenskem trgu prihaja iz avstrije, ki je tudi največji kupec slovenske hlodovine, domnevno se pojavlja kot najboljši ponudnik. Ker ni poskrbljeno za celoten življenjski cikel gospodarjenja z lesom, je tudi ekonomski del popolnoma raztrgan, vlada percepcija da se z lesom ne splača ukvarjati, navkljub temu da velja za enega najpomembnejših univerzalnih obnovljivih virov. Les in lesni odpadki predstavljajo pomemben vir celuloze, ki se pojavlja v izdelavi papirja, izolacijskih materjalov, plastike itd...