Uvozlišče

Martin Butina, Ubuntu gibanje

Izbira

Te dni, ko so nam vsem tako zelo samoumevne veliki nakupovalni centri in njihovih navidezno neskončno možnosti izbire, smo pravzaprav pozabili, po kaj smo tja zares prišli. Takoj ko stopimo v brlog smo smo v trenutku očarani in pozabimo, kdo smo. Vidimo tisto kar te trgovine želijo, da vidimo in skrijejo umazane podrobnosti. Ko so ljudje soočeni z veliko izbiro, ne strmijo toliko k svoji moči, za nekaj, kar si resnično želijo. Moč in izbira sta medsebojno izmenljivi. Dokler obstaja veliko možnosti, pozabljamo o izvoru, ekonomiji, etičnosti izdelave in namena, predvsem pa preštevilnostjo izbire za trenutek pozabimo, po kaj smo zares prišli.

Ste se kdaj spraševali, kako je cena razdeljena od proizvajalca do potrošnika? Običajno proizvajalci zaslužijo le ¼ do 1/3 cene, ki jo plačate v trgovini, od tega zneska so morali odšteti še stroške. Torej kam je šel ves naš denar? No, do sedaj ste verjetno že ugotovili, kdo plačuje ves marmor trgovinah, smešno visoke plače direktotrjev, vso logistiko, hlajenje, skladiščenje in ves oglaševalski prostor v EU. To ste vi bučko;)! Ste že kdaj računali koliko vašega denarja gre dejansko za rast paradižnika ki ste ga kupili? Le 1/7 deleža. Vse ostalo je za na bencinu temelječo logistiko, herbicide, pesticide, gnojila in hlajenje. In teh 1/7 je potem namenjeno za plače pridelovalcev, davke in prispevke.

Predstavljajte si svojo lokalno skupnost kot fontano z vodometom na sredini. Voda predstavlja ekonomsko (denarno) likvidnost. Če se voda preliva zunaj meja fontane je izgubljena za vedno in jo je potrebno nadomestiti, če želimo, da fontana deluje naprej. In nova vode je včasih lahko zelo draga. To je točno tisto, kar se dogaja v naši moderni družbi. Izdelki in storitve, prihajajo v lokalno skupnost od zunaj in denar teče ven. Vodo, ki jo proizvajamo prodajajo poceni nekomu drugemu, medtem ko uvažamo njen slab nadomestek prek posrednika in smo pri tem pripravljeni plačati višjo ceno.

Lokalni kmetje ne morejo tekmovati z velikimi kmetijskimi podjetji, čeprav so morda njihovi izdelki veliko boljše kakovosti. Ker je večina ekonomike poslovanja nastavljene skozi koncept velikih trgovin, so tudi trgovci veliko bolj nagnjeni k poslovanju z nekom, ki lahko zagotovi zadostne količine tako poceni, kot je le mogoče. Pregovorno min/max načelo. Prav tako se nagibajo h konsolidaciji svojih dobaviteljev, saj manj dobaviteljev pomeni manj tudi težav. Zaradi dolgotrajne gospodarske krize ljudje poskušajo privarčevati denar tako, da kupujejo cenejše izdelke, predvsem poskušajo prihraniti pri hrani in trgovci to zelo dobro vedo. Na koncu so police napolnjene z poceni hrano nizke kakovosti, z dvomljivim izvorom le nekaj dobaviteljev. Ni ravno izbira, ki ste jo imeli v mislih kajne?

Če ste majhen proizvajalec ste gotovo močno obremenjeni z ekonomiko in najverjetneje prodajate vaše proizvode pod ceno in komaj pokrivate stroške. In verjetno se vam meša, ko vidite svoje izdelke v trgovinah po 3-kratni ceni. Morda vam celo uspe nekaj svojih izdelkov prodati lokalno, vendar vi proizvajate veliko več kot trenutno lokalna skupnost sploh zahteva. Možnost izbire je namreč dostopna vsem.

Če ste kupec veste, da nimate veliko možnost, če želite prihraniti svoj čas. Verjetno ste sposobni najti nekaj lokalnih pridelovalcev, kjer bi lahko kupili boljšo kakovost izdelkov z znanim poreklom in dobro ceno, pa so vsi tako daleč narazen, sami pa imate bolj raznolike potrebe. Komoditeta bivanja je enostavno prevelika; enostavnejši je sprehod v trgovino, kjer je vse na dosegu roke. Ampak za tisto kar velike trgovine ponujajo, plačate preveč in večino časa se nihče ne posluša vaših želja, katere izdelke, želite videti na polici in kaj je sprejemljiva cena zanje.

Toda zdaj obstaja možnost za rešitev vseh teh težav v eni sami potezi. Uhub je koncept, ki povezuje potrošnike in proizvajalce na precej bolj trajnosten način, znižuje potrebno logistiko, skladiščenje, hlajenje, marketing, odpravlja verigo posredovanja, obenem pa zagotavljajo infrastrukturo za komunikacijo potreb in rast zdrave skupnosti.

Opomba: razmerje med proizvajalcem in potrošnikom je po definiciji pasivna, grajena in upravljana predvsem skozi spletna orodja ter povezana skozi Uhub dostavno točko. CSA močno uveljavlja neposredni kontakt in sooustvarjanje.

Likvidnost – kroženje denarja

Različne študije so pokazale (zelo) zanimive rezultate glede na vrsto skupnosti v kateri je bila izvedena študija. Z zelo zaprtih sistemih se 75% denarja odlije stran v približno v 48 urah. Večinoma za plačila za storitve zunaj teh skupnosti ali nakup stvari v supermarketih. Zelo malo denarja ostane znotraj skupnosti, ki se porabi predvsem za plače. Denar, ki ga pustimo v supermarketih običajno zapustijo državo še isti dan za plačila dobaviteljev, birokracije, davkov in dobička za lastnike kapitala. Večina supermarketov so zgradili s posojili in obeti v prihodnje pričakovanih visokih donosov v naložbo. To je tudi razlog, zakaj so izdelki predragi in slabe kakovosti, vanjo so skriti vsi stroški posredništva, logistike in profita. Ideja cene proti vrednosti je v tem kontekstu raztegnjena do maksimuma.

Torej na mnogih področjih ni vprašanje premajhnega dotoka denarja, temveč da je večina denarja, ki vstopi v lokalno gospodarstvo odteče še isti dan v obliki izdatkov in naročila za ne-lokalna podjetja in delovno sile. Lokalna skupnost in celotna ekonomija (gospodarstvo) je precej podobno počenemu vedru. Denar vstopa v vedro od zgoraj in skozi razpoke in luknje tudi odteče. Veliko te uhajajoče vode uhaja (v obliki denar) za zunanje storitve. Puščanje samo kot tako ni prirojeno slabo, ker so vsa gospodarstva na nek način povezana in ta izmenjava denarja spodbuja inovativnost ter kulturno izmenjavo.

V skupnostih, ki se soočajo gospodarske recesijo (ta trenutek praktično celoten svet), obstajata dva načina za povečanje kroženja denarja: govorjeno v analogiji, povečamo tok vode v vedro (inflacija) ali najti načine za zakrpanje lukenj. Zakrpanje lukenj z ustvarjanjem ekonomskih povezav v ogroženih skupnostih med lokalnimi podjetji, delom in javnimi organi lahko gradimo zdrava lokalnega gospodarstva, ki se lahko postavijo na svoje dolgo po tem, ko se začetno financiranje izsuši. Kroženje denarja v danem sistemu se imenuje likvidnost, bolj se vrti, bolj postane tekoč. Včasih je hitrost, s katero denar kroži v sistemu imenovano lokalni multiplikator. Ko denar ostane v skupnosti, ki ga hkrati ustvarja in porablja, potem enak enak znesek denarja omogoča zaslužek večim ljudem. Ker se vsa poraba denarja dogaja v lokalnem okolju denar prisilno kroži hitreje v zaprtem sistemu, zaradi česar se večkrat “obrne”, pride v izmenjavo večih rok. Čeprav je količina denarja omejena, je njegova likvidnost glavno gonilo gospodarstva. Seveda je obseg denarja v obtoku pomembno saj dvig gospodarske dejavnosti ni le stvar denarja obtoku, čeprav je ta najbolj pomemben. Ko ekonomija raste, mora več in več denarja priti v izmenjavo. Lahko bodisi poveča hitrost denarja v obtoku bodisi poveča količino denarja v obtoku. Tradicionalno (in na žalost) je v uporabi le slednje (skozi inflacijo), vendar pa če denar porabljamo v lokalnem okolju, se pretok denarja s tem samodejno poveča. Povečanje toka denarja ima tudi pozitivni psihološki efekt, saj povzroča zmanjševanje strahu pred njegovo redkostjo. V sedanjem gospodarskem sistemu sta ti dve reči najbolje, kar lahko naredimo z vsem pomanjkanjem denarja na čelu. Če ne moremo povečati količine denarja, lahko vsaj povečamo hitrost njegovega kroženja z nakupom lokalnih storitev in izdelkov. Vendar pa obstajajo tudi druga orodja, ki so nam na voljo, čeprav jih ni nujno preprosto izvajati.

Vendar omejitve niso tehnične, temveč so predvsem v prepričanjih in strahu. Preskok v lokano ekonomijo (imenovano Lokalizacija) ne neposredno povezana z višjo stopnjo zavesti in zavedanja kako je denar ustvarjen, distribuiran in porabljen. Ljudje so navajeni na velike supermarkete z navidezno veliko izbiro, spoliranim marmorjem z vsemi bleščicami vred. To je subliminalna indoktrinacija, ki si je težko upreti. Ste se kdaj spraševali kaj beseda EKONOMIJA v resnici pomeni? Beseda ima grški izvor (ali je nimajo vse ;)) in je sestavljena iz grške besede OIKOS (pomeni dom, družina in splošno okolje) ter NOMOS (ki pomeni zakon, upravljanje in vodenje). Ideja ekonomije za antične Grke je bila v upravljanju lokalnega okolja v najboljšem interesu njegovih članov. To hkrati tudi implicira poštenost, sodelovanje, enakost in kreativnost, ki so vsi pomembni dejavniki za vzdrževanje obilja. Obstajajo nekatere omejitve trenutnega ekonomskega sistema, ki večinoma prihaja in nadzora izdaje in njegovega toka s strani finančnih institucij – skozi količino denarja v obtoku. Prav gotovo lahko vplivamo na hitrost denarja v obtoku, samo povečanje volumna pa lahko dosežemo zgolj z izvozom storitev in produktov izven okvirov skupnosti. Tukaj se pojavlja tudi zelo zanimivo vprašanje, kje se meje skupnosti pravzaprav končajo. Kaj sploh je skupnost, kaj jo sestavlja ter kje se meje končajo in kje začnejo, ne zgolj fizične, tudi tiste bolj subtilne, psihološke. Vsi smo povezani, pa vendar je potrebno razumeti, da podjetja in korporacije niso živa bitja, niso ljudje. Živijo zaradi profita in ne zaradi dobrobiti ljudi, čeprav se mnoga želijo predstaviti v taki luči. S tem ko stopimo stran od velikih supermarketov in s tem korporacij zaustavimo odtekanje denarja in si zagotovimo obilje. Seveda se marsikdo s tem pogledom ne bo strinjal, saj je pogost argument, da iste korporacije dajejo ljudem tudi službo. Kljub temu je strošek izčrpavanja (odtekanja) precej večji kot je dotok skozi plače in prispevke.

Rešitve v okviru obstoječe ekonomije so žal zgolj obliž. Če si resnično želimo cvetoče ekonomije pa moramo ustvariti lasten lokalni denar, neobdavčen in brezobresten. Nikjer ni zakona proti temu, saj ga izdajamo sami za lastne potrebe, predvsem pa preprečimo redkost denarja, kot jo imamo sedaj, ko nam denar v uporabo posoja finančna institucija. Denar konec koncev naj bi predstavljal zgolj merilo vrednosti.

Uhub na kratko

Uhub je sistem programske opreme, storitev, procesov in izmenjevalnih mest (imenovanih Uhub vozlišča), kjer produkti in storitve zamenjajo lastnika. Osredotočen je na lokalne proizvajalce in lokalne porabnike ter omogoča povišano lokalno kroženje denarja. Uhub kot tak je zgolj posrednik, ki povezuje ljudi skozi informacijski sistem in dostavne točke v koherentno socialno skupino. Hkrati nastopa tudi kot ustvarjalec politik, nadzora, predvsem pa kot transparenten agregator lokalnih potreb. Glavni vzvod Uhub-a je empatično vedenje – različne študije so pokazale, da ljudje ki se medsebojno poznajo in so osebno vpleteni v medsebojne redne odnose, veliko težje odločajo za prevare. Psihološki pritisk fairplay-a, ki jo ustvarja skupina, hkrati ustvarja pričakovanja obnašanja in pravil igre. Najverjetneje pa bo Uhub povezan z občinami, ki nekako predstavljajo lokalno upravo, vendar je to zgolj predlog oz priporočilo.

Uhub nima nujno stacionarne predstavitve, njegova zasnova omogoča tudi mobilno storitev. To je potrebno v okoljih kjer se Uhub komaj vzpostavlja ali kjer je za to manj razumevanja ali je celo soočena z nasprotovanjem na nivoju lokalne uprave (občinah). Vendar pa pravo moč doseže prav z stacionarno postavitvijo, saj le tako postane gravitacijska točka okoli katere se lahko razplete živahnejša trgovina, ter tudi ostale možnosti.

Na Uhub lahko gledamo tudi kot na model ekonomije oz storitve vsakega z vsakim, saj se njegova vloga jemlje kot minimalni potrebni in transparentni del posredovanja, z posredovanjem trenutne ponudbe in povpraševanja. Storitev ni brezplačna, razen tam kjer je to omogočeno, dramatično pa znižuje stroške in s tem ceno posredovanih storitev in produktov, predvsem z redukcijo logistične verige in njeno distribucijo med vse vpletene. Prav tako je dvosmerna izkušnja. Potrošniki imajo mnenja, potrebe, zahteve hkrati pa pritiskajo na ponudnike z okoljsko in socialno vestjo. Uhub prinaša v praktično manifestacijo idejo CSA (community supported agriculture; skupnost podprta z kmetijstvom), ki skozi svoj mehanizem odpravlja monokulturno proizvodnjo oz proizvodnjo ekonomsko najbolj upravičenih produktov. CSA namreč povezuje proizvajalce/pridelovalce in potrošnike/uporabnike v tesno zvezo, ki znižuje tveganja, ceno, udejstvovanje in promovira skupno sprejemanje odločitev.

Logistika

Uhub nastopa kot mediator in je nekakšen hibrid med spletno trgovino in napol dostavno službo. Vsi potrošniki dostopajo do želenih proizvodov ali storitev preko spletne storitve in jih prevzemajo na Uhub vozlišču. Nakup se opravlja ciklično; vsak cikel (poziv) je odprt glede na preddefiniran urnik, da se vsa naročila zberejo. Zatem se razdelijo po ponudnikih, ki morajo svoje izdelke dostaviti v podanem urniku na Uhub vozlišče. Urnik se določi glede na obseg, želen nivo storitve in drugih parametrov. Vsi ponudniki lahko ponujajo svoje izdelke na spletni strani ter jih dostavljajo v vozlišče po tistem ko je poziv zaključen. Uporaba pozivov je namenjena eliminaciji potrebe po skladiščenju in deluje na principu dostave v pravem času („just in time delivery“). Ker so pozivi urejeni po urniku, dostava produktov ni zahtevana vseskozi, temveč zgolj periodično, pri čemer se ponovno znižujejo stroški logistike; veliko bolj učinkovito je namreč manjkrat prepeljati več kot večkrat manj, poleg tega opravi ponudnik zgolj polovico potrebne poti do končnega kupca. Vsi produkti so vnaprej predpakirani za posameznega kupca, vendar pa lahko vsako Uhub vozlišče opravlja storitev pakiranja, da se še dodatno razbremeni ponudnika. Prevzem izdelkov se prav tako dogaja na Uhub vozlišču, pri čemer lahko vozlišče opravlja tudi dostavo do kupca ali pa se lokalno zgradi storitev dostave. Ker so razdalje zelo kratke v primerjavi s centraliziranim modelom distribucije (so namreč izrazito lokalne) se lahko t.i. „Kapilarna dostava“ dogaja tudi na precej bolj ekološki način, npr s kolesom ali električni gnanimi lahkimi dostavniki. Vsako Uhub vozlišče deluje tudi v funkciji skrbi za stranke in kot pisarna zbirnega mesta zahtevkov. Zbira izkušnje strank, njihovih zahtev ter spremlja izpolnitev CSA pogodb ter drugih obligacijskih razmerij izhajajočih iz ponujenih storitev, regulira trajnostne politike ter preprečuje zlorabe kolikor je to mogoče.

Z postavitvijo Uhub vozlišč karseda blizu končnih potrošnikov ima tudi pomemben psihološki pomen. Biti blizu potrošnikov blaži navidezno veliko izbiro, ki jo ponujajo supermarketi, saj je prevzem kupljenega blaga pravzaprav mimogrede, na poti domov recimo. Težka dostopnost je tipičen problem „kupujmo lokalno“ iniciativ. Vse se pravzaprav vrti okoli komoditete in praktičnosti.

Z zorenjem Uhub storitve se vse bolj poglablja vez z lokalnim oprtim trgom. Vse je konec koncev odvisno od lokalne skupnosti, pričakovano je da se vse več lokalnega poslovanja preusmerja na ta vozlišča, saj predstavlja učinkovit način grozdenja, prav tako pa gre za transparentno storitev. Logika se obrne, ker cena ni več primarna ovira se lokalno poslovanja osredotoča predvsem na čim bolj kvalitetno zadovoljevanje lastnega poslovnega okolja. Prav tako se lahko na vozlišča pripne tudi različne dogodke: od praznovanj do sejmov.

Organizacijske enote

Uhub vsebuje dva dela operacije – Uhub storitev in Uhub prevzemno/dostavno točko (vozlišče). Prvi del je predvsem spletna elektronska platforma, ki pokriva birokracijo, skrb za stranke, obračun in podporo. Je dejavnost, ki je na voljo vseskozi. Dostavna točka (vozlišče) je praviloma občasna dejavnost, ki je lahko stacionarna ali mobilna, vendar pa predstavlja delovno intenzivno dejavnost, ki je povrhu vsega tudi usmerjena proti strankam. Obe aktivnosti sta zelo prepleteni, vendar ga ne opravlja nujno ista poslovna entiteta. Elektronski del lahko pokriva vsa vozlišča, pokriva namreč ves potrebni del operacije. Po drugi strani vozlišča lahko ustanavljajo tako občine kot posamezniki, ponudniki ali potrošniki. Lahko delujejo kot prostovoljne organizacije ali z profesionalno ekipo. V splošnem je ideja da delujejo na vitek in učinkovit način. Priporočena oblika delovanja je kooperativa, v katero so povezani tako proizvajalci kot potrošniki, vsi imajo tako interes pri širjenju in uporabi storitve. Neprofitna zasnova delovanja omogoča da se vsi viški vlagajo nazaj v razvoj storitve in krepijo rast na vseh področjih. Zaradi nizko energetskega odtisa, promoviranju lokalnega razvoja in pravega trajnostnega načina delovanja, se pri hitrejšemu zaganjanju storitve lahko nasloni na občine oz lokalno samoupravo. Javni prostori (npr parki ali javni trgi), javne stavbe, gasilski domovi lahko služijo kot zelo dobra odskočna deska pri zaganjanju iniciative. Najboljši pristop pa je zagotovo zagotovitev trajne lokacije (ki jih je lahko več po kraju), okoli katere se lahko ustvari tudi druge aktivnosti (npr ob vrtcih, osnovnih šolah ipd). Zagreti podporniki z zmerno oddaljenostjo od glavnih vsakodnevnih poti so prav tako zanimiva alternativa.

Vsako vozlišče implementira različen nabor storitev, delno zaradi različnega nivoja obsega posredovanega blaga, delno zaradi zrelosti lokalnega trga. Predvideno je, da bo večina vozlišč prilagodila svoje operacije glede na specifično lokacijo in kulturo v kateri deluje.

Koristi

Uhub ponuja (lokalnim) pridelovalcem in ponudnikom možnost prodaje storitev in blaga lokalno za ceno, ki je višja od odkupne cene, ki jo ponuja veriga do polic v supermarketu. Eliminira bariere in konkurenco pri vstopu na trgin omogoča kvalitetnim produktom, da dosežejo svoj ciljni trg. Glede na že vzpostavljeno lokalno trgovanje je predvideno, da se bodo cene prodajanim produktom povečale med 60 in120% glede na trenutne odkupne cene. Pridelovalci in proizvajalci, ki vstopijo v CSA program lahko gradijo zaupanje, zagotovijo svojo bazo odjemalcev in razpršijo tveganje. Transparentnost je ključ pa vendar CSA ni nujna za delovanje. Ni razlikovanja med ponudniki; vsi imajo enako velik oglaševalski prostor, vsi imajo enake pravice in dolžnosti, vsi imajo enake pogoje.

Potrošniki lahko kupijo kvalitetne ekološke proizvode za (precej) nižjo ceno v lokalnem okolju. Omogoča ljudem, da se udejstvujejo sami kot ponudniki ali pa spletejo vezi skozi CSA. Ideja je da je ponudba gnana z resničnimi potrebami ljudi. Dodaten zelo pomemben aspekt je vključevanje potrošnikov v proces povratnih informacij, ki poganja lokalno ekonomijo in ločuje semena od plevela. Pravzaprav je to najmočnejše orodje skupnosti, ki ga ima na razpolago.

Proces

Prehod na samooskrbo je težka preizkušnja. Največji pričakovan gonilnik spremembe bo povišano zavedanje, cena produkta, njegov izvor in navsezadnje tudi priročnost. Če bi Uub storitev delovala na znan način, bi ga sprejela večina ljudi, vendar pa bodo spremembo prinesli prvi uporabniki, ljudje z višjo zavestjo in zavedanjem ter vsi tisti, ki bi radi prihranili na denarju vendar ne na kvaliteti. Pričakovano je tudi da bodo nižje cene za potrošnike in višje za ponudnike pravzaprav vzpodbudile premik po tistem, ko bo storitev vzpostavljena in bo dovolj ponudbe storitev in produktov.

Vsakdo lahko starta Uhub storitev, pa vendar je podpora ponujena zgolj tistim, ki se se držijo postavljenih kriterijev. Uhub je podjem lokalnega značaja (skupnosti), implementira princip „dobro za vse“, mora delovati v povezavi z ostalimi Uhub vozlišči in mora pošiljati povratne informacije v centralni razvoj in bazo znanja.

V svojem jedru je znanje s področje upravljanja vozlišča odprtokodno, vendar blagovna znamka in njegovo delovanje nista. Problem leži v poslovnem modelu, na katerem temelji. Ljudje vidijo znamko kot obliko zaupanja, torej je za uspešno delovanje, predvsem pa za pozitivno percepcijo uporabnikov nujno, da vsako Uhub vozlišče upošteva nekatera pravila, procese in etični kodeks. Prav tako je smiselno, da vsa vozlišča uporabljajo skupno infrastrukturo, kar poceni celotno operacijo, predvsem pa prispeva v skupno bazo znanja in dobrih praks. Zaupanje med Uhub vozlišči je izjemno pomembno. Vsako vozlišče mora zaslužiti nekaj denarja ali uživati druge oblike koristi v zameno za svojo delovanje, razen če je ustanovljeno s strani konzorcija, občine ali kooperative, ki ga uporablja kot prodajno mesto za svoje izdelke in za delovanje plačujejo sami. Pomembno je torej, da se dobra praksa širi med vsemi Uhub vozlišči.

Vsaka zainteresirana oseba lahko ustvari vozlišče, vendar pa bo ustanovitev Uhub vozlišča z uporabo Uhub spletne storitve, njenih orodij, politik, dobrih praks ter baze znanja, potrebna franšiza. To je žal potrebno, da se zagotovi skupni nabor procesov, politik in orodij. Vsak člen bogati celoto. Da bi lahko vozlišče delovalo je prav tako pomembna lokacija. Kljub temu, da je izbira same lokacije načeloma prepuščena ustanovitelju vozlišča, je vseeno zaželeno, da vozlišča istega tipa niso preblizu vsaka sebi. To sicer zahteva nekaj planiranja in analize, vendar je dodaten razlog za franšizno operacijo. Ko se vozlišče pridruži Uhub storitvi se vzpostavijo obvezujoče zaveze (pogodbe), ki zagotavljajo delovanje znotraj predvidenih okvirov etike, politik, ter da je aktivni član Uhub omrežja. Zaveze tudi zagotavljajo, da storitev ni zlorabljena za zasebne ali korporativne agende v konceptu „dobro zgolj zase“. V kolikor je vozlišče del Uhub storitve, se samo poslovanje redno preverja tako s sistemskega nivoja, kakor tudi skozi program „skriti kupec“. Storitev namreč zahteva uporabo spletnih orodij za spremljanje, upravljanje, izdajo ter upravljanje zadovoljstva strank.

Uhub vozlišče ima ločen plačilni proces tako da je za breme upravljanja s plačili poskrbljeno. Vse je narejeno kot predplačniška storitev. Prav tako obstaja možnost plačila po opravljeni storitvi, v kolikor je vozlišče sposobno opravljati procesiranje plačil (infrastruktura bo prav tako ponujeno skozi spletna orodja). Ponavadi to pomeni, da je vozlišče stacionarnega značaja, kot tradicionalno trgovino z namenskim osebjem.

Vsako Uhub vozlišče mora imeti dostop do interneta in čitalnik črtnih/qr kod (lahko tudi na pametnem telefonu), pomožnosti pa tudi tanki odjemalec za tiste stranke, ki nimajo dostopa do spleta in lahko naročila opravijo kar na mestu.

Nakup in prodaja

Stranke kupujejo produkte in storitve na spletu preko Uhub storitve z brskanjem po ponudbi, ki jo ima vsako vozlišče na razpolago. Vsi ponudniki, ki oskrbujejo neko vozlišče so predstavljeni v skupni ponudbi (unificirana ponudba), ali pa brskajo po ponudbi zgolj enega ponudnika (virtualne trgovine) znotraj te skupne ponudbe. Z različnimi filtri se ponudba lahko poljubno zoža, vendar pa se prodani izdelki nahajajo na skupnem računu in tudi plačajo s z enkratnim znaskom, glede na vozlišče kjer so bili izdelki kupljeni. Ponudniki lahko oskrbujejo več kot eno vozlišče, kljub temu pa se definicija „lokalno“ upošteva tudi pri ponudbi. Ponudniki niso omejeni zgolj na podjetja oz organizacije, lahko so tudi zasebniki, čisto navadne fizične osebe, vendar je v tem primeru lahko tudi nekaj težav z davčnimi in pogodbenimi razmerji.

Po zaprtju nakupnega cikla („poziva“), se nakupljeno blago spakira in dostavi Uhub vozlišču. Spakirani produkti tam počakajo na prevzemnike. Opcijsko lahko Uhub vozlišče ponudi tudi hladilne in celo zaklenjene omarice, za kar pa mora biti vozlišče najverjetneje stacionarnega značaja. Možno je ponuditi tudi avtomatsko delovanje (preko dostopa do svojega „zabojnika“), vendar mora biti vozlišče za ta namen tudi prirejeno.

Informacijska infrastruktura je močno vpeta v celoten koncept, z namenom da bi se celoten proces poenostavil, ter obdržal konsistenco. Dostop do Uhub spletnih storitev je mobilnih pametnih naprav oz naprav, ki imajo možnost interakcije z internetom. Storitve poskrbijo za obveščanje, obračun, preverjanje procesa dostave in tudi povratne informacije strank z orkestracijo delovanja. Vsak nakup je označen z unikatno kodo, spremljanje dogajanja je tako olajšano, ne da bi se ob tem razkrile zaupne informacije. V kasnejših korakih bodo uporabljene kartice za identifikacijo skupaj z kodo, ki identificira prevzemnika. To je še posebej potrebno v primeru avtomatskih prevzemnih mest (oz v obdobjih dneva ko na prevzemnih mestih ni nikogar). Uporaba kod, črtnih in qr kod, ter pametnih kartic in telefonov je ključno za varnost poslovanja in zmanjševanje tveganja z človeškimi dejavniki vred. Obenem tudi pospešujejo proces in zmanjšujejo ročno delo, predvsem pa beleženje. Ker so vsa orodja dostopna preko spleta, vključno z naročanjem, ima vsako Uhub vozlišče tudi v internet povezano napravo, za stranke ki dostopa do njega nimajo. Pametne kartice ali pametni ključki (ki vsebujejo digitalne certifikate) se uporablja tudi pri nakupovanju od doma kupca za avtentikacijo stranke. Uporaba pametnih telefonov, ki vsebujejo potrebna vezja (NFC) so lahko tudi priročno plačilno sredstvo.

Uhub ekonomika

Prihodek Uhub vozlišča se obračunava na vsak produkt ali storitev prodano skozenj. Vsak artikel ima pripet interni „davek“, ki variira glede na infrastrukturo, ki je uporabljena in drugih faktorjev. Tipično ta „davčna“ postavka ne presega 10% vrednosti, kar pomeni, da predstavlja 10% zneska prodanega skozi Uhub vozlišče, njegov zaslužek. Razlika pa je v načinu kako je cena predstavljena za končnega kupca. Cenovni kontekst je transparentno naveden pri predstavitvi cene, zato lahko vsak vidi kolikšen delež cene gre komu (proizvajalcu, Uhub, sistem, davščine ipd). Predvideno je bo v začetku ta posredovalnina, kot bi lahko takemu „davku“ rekli, večja kot kasneje, saj je najprej potrebno doseči kritično maso. Vsako Uhub vozlišče jo mora v vsakem primeru doseči, ne glede na to kako učinkovito posluje. Znesek ni univerzalen, temveč se spreminja glede na Uhub vozlišče in stopnjo razvitosti. Uhub konec koncev lahko obratuje kot prostovoljna postojanka, vendar to ni ravno najboljša praksa, saj si vsi želijo več zanesljivosti. Da ne bo pomote, Uhub vozlišče opravlja pošteno delo in je pričakovano, da bo za svojo storitev pošteno plačano, kar je po vsakem standardu zelo skromno. Ima večstransko vlogo in si želi biti stalna rešitev, ki zaposluje strastne ljudi. V nekaterih primerih lahko Uhub točko vzpostavijo lokalni pridelovalci, morda kot del zadruge, ki tudi plačujejo za njegovo dejavnost, vendar pa Uhub pogodba omejuje delovanje vozlišča v neprofitnem načinu in vsebuje določila o vključevanju lokalnih ponudnikov. Idealno so vsi produkti in storitve lokalno proizvedeni ali pridelani, oz vsaj v njegovi bližini. Predvideno je da bodo v Uhub ekosistem poskušali vstopati tudi večji trgovci, ki jim Uhub predstavlja zgolj še en prodajni kanal, vendar pa ne bodo konkurenčni v kolikor bodo poskušali znotraj sistema prodajati reči, ki nimajo visoke logistične stroške oz maržo. Edina priložnost je v resnici v izdelkih, ki lokalno niso dosegljivi. Zaradi samo uravnalnega trga, ki ga Uhub vzpostavlja, se tudi pričakuje da bodo nekateri proizvajalci in pridelovalci vstopili v širšo distribucijsko verigo, ki oskrbuje več vozlišč, tudi izven lokalne regije. Nekatere kalkulacije kažejo, da je še simselna oskrba nekje do 130 km kroga, kjer se nahajaj skupki vozlišč. Uhub vozlišče lahko vstopi tudi v hub2hub izmenjavo, in poskrbi za vso logistiko lokalnih ponudnikov in omogoča njiho širitev v ostala področja. To sicer poviša stroške, vendar vendar pa je korist pokrivanja širšega področja precej večja, poleg tega odpade potreba po lastni logistiki in vsem povezanim aktivnostim. Ponudnik nima nobenih dodatnih stroškov in povezanih skrbi, osredotoča se na lasten posel.

Uhub se osredotoča ekstenzivno na socilano mrežo in na povratne informacije, ki jih lahko zbira na tak način. Mnenja veliko štejejo, ko tudi ocena ponudnika. Kljub temu da so spletna orodja na voljo za uporabnike storitve, s katerimi lahko uporabniki ocenijo aktivnost in produkte ponudnikov, ni boljšega načina povratne informacije, kot je osebna interakcija. Upravljanje potreb je, ki jo vsako vozlišče izvaja, je hkrati tudi gonilo ustvarjanja in upravljanja ekonomske aktivnosti. Zato je tudi pomembno, da so vse aktivnosti kar najbolj transparentne za vse vpletene.

Politike

Zaradi ubuntu ideologije “Dobro za vse” ter “služenju skupnosti” so politike ključne za uspešno delovanje Uhub vozlišča. Etika kot tudi “listina svobodnega sveta” sta primarni vodili, ki vzpostavljata medsebojno zaupanje. Zaradi vse večjega raznoraznih koktejlov škodljivih dodatkov v obliki pesticidov, herbicidov, umetnih okusov, gnojil je ideja Uhub-a tudi v promoviranju permakulture ter ekoloških proizvodov, kot tudi trajnostnih storitev.

Ključna funkcija delovanja je torej ZAUPANJE. Vsako vozlišče potemtakem vzpostavlja zaupanje na lokalnem nivoju (skupnosti) z posredovanjem prodaje, transparentnostjo, logistiko in zadovoljevanjem strank (tako ponudnikov kot potrošnikov). Vsak ponudnik je točkovan, s katerim mu njegovi kupci izkazujejo zaupanje. Ponudnik je lahko izločen iz Uhub storitve, v kolikor je zaznano, da njegovo delovanje večkrat zlomi zaupanje. Naloga Uhub vozlišča je da razišče take spore in ponudi rešitev v kolikor je le mogoča. Vsak sklep je javen. To je potrebno za ohranitev integritete in promocijo poštene in iskreno izmenjavo. Glede na psihološke raziskave in opazovano prakso, je predvidevano da si noben lokalni ponudnik ne bo drznil zavestno prelomiti zaupanje, predvsem zaradi psihološkega učinka (ne)sprejemanja v lokalni skupnosti. Znano je namreč da se proizvajalci in poslovne entitete obnašajo precej bolj odgovorno in etično v kolikor so močneje vpeti v lokalno okolje, oz da so ljudje del lokalnega okolja. Ena stvar je močnejša od vseh ostalih groženj – slaba publiciteta. Kljub temu poznajo špekulanti in ostali oportunisti načine kako najti svoj interes, predvsem v večjih sistemih, kjer se lahko bolje skrijejo. Zato so uporabniki in njihovo ocenjevanje, skupaj z socialno mrežo, tako pomembni. Ideja je v izgradnji samo uravnalnega sistema, kjer nihče ne bo imel priložnosti izkoristiti uporabnikov, da bo vsakdo po svojih močeh poskušal udejaniti dane obljube in obveze. Če se vseeno pripeti neželjen dogodek, je ponudnik ali uporabnik (začasno) izključen iz sistema. Neželjen dogodek je karkoli kar nekdo trdi, da je nekdo kršil ali neizpolnjeval pričakovanj oz pogodbe. Uhub vozlišče je avtomatski član katerekoli CSA skupnosti, ki je ustvarjena v okviru njegovega vozlišča. Poleg prevzemne točke deluje kot zaščitnik zgodovine. Osnova CSA je v CSA članski pogodbi. Ni varovalk pri spoštovanju določil takega članstva razen ZAUPANJA. Pogodbe so torej zgolj pisna oblika sprejetega pričakovanja takega zaupanja, za katerega se pričakuje da ga bodo podpisniki spoštovali. Uhub deluje kot arbiter in pomaga mediirati spore. Obveze bi morale biti spoštovane, vendar pa Uhub težko vsili sankcije razen ocenjevanje in sklep. Kljlub vsemu, ocenjevanje je javno, zato bodo ponudniki z slabimi ocenami imeli težave pri ponudbi. Vse se skrivi v podobi, zato se ljudje tako bojijo slabega mnejna v javnosti. Iz tega razloga je tudi predvidevanje da sankcije niti niso potrebne, saj nad zavezami dbi strah pred slabo podobo.

Obstajajo tudi druge politike in procesi, za katera morajo Uhub vozlišča na enotni način. Vsak produkt, ki vstopa ali zapušča vozlišče mora biti identificirano. Če so produkti prepakirani jih mora obvezno spremljati deklaracija izvora, proizvajalca, prodajalca, kupca, ceno, težo in čas. Vsaka označba vsebuje tudi enoznačno identifikacijsko označbo (npr nalepko) za lažje rokovanje in predvsem lažje spremljanje. Vsak ponudnik lahko uporablja Uhub orodja za izdelavo the označb, s katerimi lahko kasneje opremi svoje produkte. V kolikor vozlišče poskrbi za pakiranje, ponudnik zgolj dostavi svoje produkte in preda informacije o tem komu so namenjeni (skozi uporabo spletnih orodij). To je lahko celo bolj učinkovito, saj se ponudnika predvsem ukvarjajo z tistim kar najbolje znajo, vozlišče pa tudi. Pravzaprav nič ni zapisano v skalo, vse temelji na ponudbi in povpraševanju, potrebah in omejitvah, poravnano z zmožnostjo in nivojem razvitosti posameznega vozlišča. Za vsak korak od ponudnika do kupca je poskrbljeno skozi kombinacijo spletnih orodij in skozi distribucijsko točko vozlišča. Vsak produkt je označen is spremljan, nič ni prepuščeno naključju. Povpraševanje je pomemben proces zaradi vzpostavljanja ekonomske aktivnosti. Vsaka potreba – povpraševanje je zabeleženo v spletnem imeniku, kjer čaka na najmanj 10 potrditev v dvotedenskem oknu (kar se sicer lahko tudi spreminja). Po tistem ko je zbrano dovolj potrditev (potreba mora imeti dovoljšnjo kritično maso, da se ponudnikom izplača) se premakne v izvedbo do ponudnikov ali CSA. Vsa povpraševanja ne potrebujejo posebnih pogodb, sistem povpraševanje zgolj determinira obseg, ki ga imajo ponudniki za orientacijsko točko. Kompleksnejše zahteve in viri običajno zahtevajo več tveganja, za katere ima CSA več smisla.

Uporaba vzporednega denarnega sistema

Vzpostavitev Uhub modela prinese povišano lokalno kroženje virov, vendar pa kljub temu da koncept zvišuje hitrost kroženja denarja, ga žal ne more ustvarjati sam. To tudi pomeni, da zaostrovanje razmer na širšem trgu (deflacija), vpliva tudi na lokalno skupnost, ki uporablja Uhub koncept. Ljudje zaradi pomanjkanja denarja v obtoku ne bodo mogli kupovati produktov vozlišča, ne glede na to, da bi bili cenejši. Ker dandanašnji denar, ki ga uporabljamo ni suveren, temveč sposojen v obtok, nam centralne banke v resnici krojijo našo fiinančno in siceršnje obilje. Da bi se lahko ubranili takih tveganj, je ključna uporaba vzporednega denarnega sistema. Valuta, ki ni upravljana s strani zasebne ustanove, jo lahko ustvarjena od kogarkoli. Sistem vzajemnega kredita, oblika suverene valute, se zdi kot najboljši, najlažji in najenostavnejši način za reševanje tega tveganja, vendar je pogoj tako kot sedaj zaupanje vanj. Da pa bi ga lahko implementirali je potrebno poleg zaupanja doseči tudi dovoljšnjo zavest in zavedanje o potrebi in razlogih zanj. Kljub temu je predvideno, da Uhub sistem ponuja alternativno valuto že od samega začetka.

Transakcijska infrastruktura alternativne valute ni del Uhub sistema, vendar je del iste iniciative samooskrbe. Vse transakcije narejene skozi sitem so transparentne in zasebne. Ker sistem deluje zunaj admiralitete, ne more biti podrejeno uradnemu pravnemu sistemu. To je zelo pomembne aspekt delovanja. Takoj ko se skupnost odmakne stran od uradne valute se odmakne stran tudi od uradnih zakonov, ki urejajo trgovanje. Zato je zaupanje in etika tako pomemben aspekt delovanja in hkrati povdarek pri delovanju. Ker zadeve niso podrejene lokalnemu pravu, tudi sodišča ne morejo reševati sporov, prav tako jih davčna uprava ne more obdavčiti. Lahko pa pri razrešitvi pomaga Uhub kot sistem, ki pa je pravzaprav entiteta skupnosti, ki ga uporablja. To so značilnosti samoregulatornega sistema, težnja k izravnavi in posledicah vnajprej preprečuje zlorabe. Pravzaprav je admiraliteta, na katerih temeljijo zakoni trgovine, vlada tudi sodiščem, bankam in administraciji. Poleg tega se ga da po definiciji aplicirati zgolj na poslovne entitete, ki so po svoji definiciji – trgovske entitete. Torej implementacija vzporedne valute prinaša tudi naslednji pomemben korak – odmik od trgovskega prava in življenja pogojenega z denarjem. To pravzaprav niti ni tako slabo ;).

Stopničasti pristop izvedbe

“Rim ni bil zgrajen v enem dnevu” pravi pregovor. To je res tudi za Uhub sistem. Pač ne bo deloval v vsej svoji veličini že prvi dan. Potreboval bo nekaj časa za dovoljšnje trenje v lokalnih skupnostih, vendar ga bodo očitni ekonomski, ekološki in socialni aspekti že zelo kmalu izstrelili zelo daleč zelo hitro. Pravzaprav niti ni pravih alternativ, čeprav je v povojih nekaj lokalnih prizadevanj za lokalno pridelavo. Žal entuziasti ne morejo reševati širšega problema, smooskrbo namreč primarno poganja ekonomska aktivnost. Samooskrba je zgolj njena predstavna oblika. Vsa prizadevanj tudi niso odprtega tipa, ki bi omogočala vključevanje slehernega v sistem. Kljub temu pa je zaznati močan premik v to smer.

Prioritete:

Vzpostaviti zavedanje produktnega cikla, denarnega cikla in možnosti
Vzpostaviti minimalno prototipno okolje v katerem se lahko sistem začne razvijati (tržnica, transakcijski sistem)
Vzpostaviti prvo distribucijsko točko z lokalno podporo in opcijsko mobilno enoto
Navezati lokalne potrošnike nanjo z dogodki in ponudbami
Navezati lokalne ponudnike in povabilo strankam da sodelujejo sami kot ponudniki
Pripraviti osnutek Uhub pravil in politik kot podlaga zavezujočim pogodbam, ki temeljijo na zaupanju in listini svobodnega sveta
Vzpostavitev druge distribucijske točke (Uhub vozlišča)
Nadgraditi sistem z obračunom, upravljanjem virov, skladiščenja in CSA upravljanjem
Vzpostavitev prve stacionarne Uhub točke z stalnim delovanjem

Jedro rešitve je zagon skozi minimalni potrebni nabor storitev, da se lahko zagotovi delovanje, ki v povratni zanki delujejo kot proces izboljšave storitve in dobre prakse. Na voljo ni prav veliko časa, potrebno je ukrepati takoj

Izzivi

Največji izziv je hkrati del prve faze implementacije – kritična masa. Potrebujemo tako ponudnike, kot potrošnike. Včasih se je takemu izivu reklo tudi “Problem kokoši in jajca”. Da bi lahko zagnali Uhub vozlišče je potrebnih vsaj 13 ponudnikov. V osnovi to niti ne bi bilo tako težko, vendar pa je v ozadju pristen še psihološki adpekt. Večji ponudniki bi radi imeli večji obseg prodanih produktov takoj, majhne začetne kvote jih ne zanimajo. Potrošniki morajo potem začeti kupovati. Tukaj bo na preizkušnji tisti pridevnik “lokalno”, prav zaradi apatije ponudnikov ali celo potrošnikov; pač ponudba na začetku ne bo prav velika (ravno to je pa tisto s čimer nas dandanes zasipajo supermarketi). Lokalni podporniki bodo najverjetneje morali pomagati zagnati celo zadevo. Ljudje so pogosto nezaupljivi do drugačnih (novih) reči, ki vplivajo na njihovo okolje. Zato se bo morala storitev prilagajati lokalnim posebnostim in biti previdna v svojem prizadevanju.

Prav tako je čisto mogoče, da se bo Uhub storitev morala ubraniti napadov drugi trgovcev, predvsem v drugi fazi (ekspanzija). Vendar pa imajo precej omejen nabor napadov, konec koncev bodo zaradi načina delovanja prisiljeni v podoben koncept ali pa bodo morali opustiti delovanje. In to niti ni slabo, saj poleg velike izbire niti ne ponujajo kakšnih otipljivih koristi. Večji trgovci lahko zlorabijo svoj vpliv pri nekaterih občinah ali celo višje na državnem nivoju. Uhub storitev ima eksponentni potencial, ko bo dosegel kritično maso (cca 89 ponudnikov na Uhub vozlišče), bo avtomatsko postal zelo zanimiv za vsakogar, ki bi želel nekaj ponuditi na lokalnih trgih. Transparentnost poslovanja je hkrati največja obramba Uhub sistema. Obstaja pa tudi druga plat psihološkega izziva – zavist. Ljudje so zelo glasni pri zaščiti svojega “načina življenja”, čeprav to ni vedno v njihovem najboljšem interesu. Včasih vplivani s strani “skritih lobijev”, so ljudje pogostno zavistni na uspeh uspešnih podjetnikov v njihovi sredini, kar prav Slovenci najbolje poznamo. Pravzaprav razen transparentnosti in izobraževanja s katerim se gradi višje zavedanje in zavest, ni boljše rešitve. Tudi to je razlog zakaj je distribucija cene (komu kaj koliko) javna.

Zaključna beseda

Po večletnemu delu v upravljanju sprememb, kot zdravilec in poslovni svetovalec, predvsem pa kot predani član Ubuntu gibanja, ki promovira svobodno in brezdenarno družbo, ne vidim drugi boljših možnosti pri ustvarjanju boljše družbe. Žal se ne moremo odtujiti na nek osamljen otok (ali vas) in si domišljati da zunanji svet za nas ne obstaja. Vsi smo povezani med seboj in vsi imamo v resnici enak problem.

Ljudje sveta združite se v ljubezni in svetlobi! Charlie Chaplin

Uvozlišče (Uhub)