Gozdarstvo

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav Evrope z veliko zdravih gozdov. Pesti jo nedorečena politika upravljanja z gozdovi ter opuščanje predvsem težje dostopnih travnikov in pašnikov. Zaradi opuščanja živinoreje je problem zaraščanja še toliko večji, lokalne oskrbe z travo težje dostopnih površin ni več, Slovenija ima posledično ogromno gozdnih površin slabe kakovosti, ki so pogojno primerne za industrijsko izkoriščanje. Eden večjih problemov predstavlja tudi sprememba odnosa do lovskih in drugih društev, ki so veliko časa posvetili urejanju gozdnega okolja. Eden največjih lastnikov gozdnih površin je država, ki oddaja izkoriščanje le-teh koncesionarjem. Država donedavnega ni imela nobenega nadzora nad izkoriščanjem, ne zaradi tega ker to ne bi bilo možno, temveč ker so bili za tem zasebni interesi. Država ni poskrbela niti za celoten življenjski cikel proizvodnje, večina predelanega lesa prodanega na slovenskem trgu prihaja iz avstrije, ki je tudi največji kupec slovenske hlodovine, domnevno se pojavlja kot najboljši ponudnik. Ker ni poskrbljeno za celoten življenjski cikel gospodarjenja z lesom, je tudi ekonomski del popolnoma raztrgan, vlada percepcija da se z lesom ne splača ukvarjati, navkljub temu da velja za enega najpomembnejših univerzalnih obnovljivih virov. Les in lesni odpadki predstavljajo pomemben vir celuloze, ki se pojavlja v izdelavi papirja, izolacijskih materjalov, plastike itd. Zanimivo, da navkljub ogromnim količinam lesa še vedno v slovenski družbi vlada percepcija vrednosti zgolj kamnitih in zidanih stavb. Reciklaža zidanih stavb je precej bolj zahtevna naloga, ki se v večini primerov sploh ne izvaja. Do lesa vlada popolnoma diskriminatoren odnos in tako se tudi uporablja. Vsakodnevno so posamezniki in celotne družine izseljeni iz takoimenovanih državnih/občinskih zemljišč, obenem pa iste ustanove, ki so zaprisežene služiti državljanom omogočajo plenjenje in zaščito zasebnim družbam za lastni interes. To je odličen primer, kako je naš pravni sistem spisan, da bi zaščitil potrebe podjetij in njihovih lastnikov pred potrebami ljudi. Pravice dohodkov pravnih oseb pa so nad pravicami ljudi. To je postal eden od velikih tragedij v Sloveniji in po svetu. Ali to zveni kot poštena olajšava za vse nas? NE! To je zelo nepravično in neustavno. Obstaja veliko boljših načinov za rast dreves in lesa v sožitju z naravo, hkrati pa povečati rast dreves za prehrano in uporabo ljudi.

Akcijski načrt

1. Gozdarstvo je razburljiv sektor družbe, ki je ustvarila in bo ustvarjala ogromno koristi za prebivalce Slovenije in povsod po svetu.
2. Poudarjamo besedo KORIST, in ne PROFIT in ne korist poslovnim ugodnostim družb in njihovim mednarodnim delničarjem na račun lokalnih prebivalcev.
3. Ker zemljišče pripada ljudem, morajo vse gozdarske dejavnost biti v korist ljudi in za ljudi.
4. Gozdarstvo mora biti eden od velikih ponudnikov dela / dejavnosti ( delo ljubezni ) do ljudi v Sloveniji v mnogih različnih sektorjih družbe, vključno z upravljanjem okolja, lesa , papirja, hrane, oblačil in še veliko več.
5. Pričakujemo, da bo v gozdarstvo vključujejo več kot 20.000 ljudi, vključuje nenehno upravljanje in načrtovanje za sedanje in prihodnje potrebe ljudi.
6. Gozdarstvo mora zagotavljati ves les, ki ga ljudje potrebujejo v gradnji domov, pohištva in v velikem obsegu drugih dejavnosti in izdelkov.
7. Vsaki skupnosti bo zagotovljeno toliko lesa, kot ga potrebuje za aktivnosti v skupnosti in nadaljnji razvoj te skupnosti.
8. Les se bo uporabljal v veliko večjem obsegu, kot se trenutno, ker bo prosto zagotovljen ljudem.
9. To se bo odražalo v novih produktih iz lesa, medtem ko danes ni dostopen ali ekonomsko opravičljiv.
10. Umetnik, rokodelci, obrtniki, oblikovalci, arhitekti in ostali bodo uporabljali les v mnogo večjem obsegu kot ga sedaj.
11. Ljudi se bo povsod spodbujalo k uporabi lesa v primerjavi z sintetičnimi, okolju neprijaznimi materiali.
12. Proučene bodo nove in bolj trajnostne ter okolju prijazne alternative za izdelavo papirja in drugih kompozitnih materjalov (npr. konoplje).
13. Ta sektor bo zagotovil vse vrste materjalov in drugih izdelkov v obliki, ki ga ljudje potrebujejo v vseh delih Slovenije.
14. Tako kot les se bo tudi papir in sorodni proizvodi spremljali in izdelovali na podlagi potreb ljudi in vsakega aspekta naše družbe.
15. Ker skupnost ne bo temeljila na ustvarjanju dobička, temveč je skrbi za potrebe ljudi skupnosti in okolja, bo veliko lažje napovedati, koliko lesa bo vsaka skupnost potrebovala za njihove nadaljnje aktivnosti.
16. Obstajal bo tesen odnos med vsako skupnostjo in gozdarji, ki jim bodo zagotavljali les in lesnimi izdelki ki jih skupnosti potrebujejo.
17. Potrebe ljudi bo potrebno oceniti in pripraviti dolgoročne načrte, ki bodo potrebni za zagotavljanje vseh potreb s pomočjo nove trajnostne in okolju prijazne metode.
18. Znanstveniki bodo nenehno razvijajo nove in bolj praktične rešitve za zadovoljevanje potreb ljudi – ni potrebe po korporacijah.
19. Gozdarstvo mora postati okolju prijazna in ekološko trajnostna dejavnost.
20. Znanstveniki in inovatorji bodo iznašli nove načine za preprečevanje onesnaženja pri proizvodnji papirja in z njimi povezanih industrij saj denar ne bo stal na poti napredka.
21. V večini primerov so rešitve preproste, vendar v današnjem gospodarstvu finančno niso izvedljive – torej še naprej onesnažujejo naš svet.
22. Ekološki strokovnjaki bodo stalno spremljali in izboljševali upravljanja in širitev gozdarskega sektorja ter držali korak s potrebami ljudi.
23. Cilj tega sektorja je, da za ljudi in razvoj ne ustvarjajo dobička na račun ljudi ali okolja.
24. Gozdarstvo ne bo izvoznik lesa ali papirja ali drugih izdelkov povezanih z gozdarstvom – razen če so bile izpolnjene vse potrebe ljudi ali v primeru pravične izmenjave energij – da se v zameno dobi druge enako pomembne surovine in vire ali storitve, ki lokalno niso dobavljive, najraje izobraževanje.
25. Vsi ustvarjeni prihodki ali koristi od izvoza izdelkov, povezanih z gozdarjenjem pripadajo ljudem.
26. Izvoz gozdnih proizvodov in drugih naravnih virov, ki pripadajo ljudem je zelo občutljivo vprašanje in bo obravnavano v okviru različnih sektorjev.
27. Na splošno – filozofija gibanja je odmik od uporabe denarja v pohlepni in v denar usmerjene družbe – v ljudi in družbo temelječo na njihovem prispevku, v kateri denar nima vrednosti. Zato koncept izvoza naravnih virov nima nobenega pravega smisla. V resnici bi bilo kaznivo dejanje zoper ljudstvo, da bi poskušali prodati, izvoziti ali odvzeti ljudem tisto, kar jim pripada.
28. Izraz delovna mesta, DELO, ZAPOSLITEV itd., bo treba na novo opredeliti. V kontekstu holografske družbe ni poklicne usmerjenosti, zgolj iniciacija.
29. V skupnosti temelječi na doktrini holografske družbe ni delovnih mest, določenega dela ali kariere. Pravimo, da je delo ljubezni – ker se ljudje odločijo za to kar jih veseli, v čemer so dobri ali čutijo strast – uporabljajo svoje od stvarnika dane nadarjenosti oziroma pridobljene veščine za večjo korist vseh ljudi v skupnosti. Vsakdo postane prokreator za večje dobro. In to je razlog, zakaj bodo skupnosti uspele – ker ni nobene potrebe po denarju in denarja ni več mogoče uporabljati kot oviro k človeškemu napredku .