Naravno ogrevani rastlinjaki in gozdni vrtovi

 

Delavnica 25.9 in 26.9

Tropski vrt v coloradu

Konec septembra v Slovenijo prihaja Jerome Osentowski, ustanovitelj in direktor Inštituta za permakulturo v Srednjem skalnem gorovju v Coloradu, ZDA (Central Rocky Mountain Permaculture Institute – CRMPI). Jerome je že pred skoraj 30 leti, da bi si povrnil zdravje, v hladni klimi (pozimi pod -30°C) na nadmorski višini 2.200 m v rastlinjakih začel gojiti tropske rastline.

CRMPI je po svetu znan po posebnih rastlinjakih, ki uporabljajo tako imenovano “klimatsko baterijo” — tehnologijo, ki višek toplote v sončnih dneh shrani v zemljo in jo kasneje, ob nočeh in hladnih dneh, uporabi s pomočjo enostavnih termostatov in ventilatorjev, ki jih poganja sončna energija.

Danes skrbi za več rastlinjakov na svojem posestvu v Coloradu. Od majhnih do največjega rastlinjaka, kjer tudi sredi najhujše zime goji banane, papaje, fige in ostalo tropsko sadje ter zelišča. Gre za pasivne rastlinjake, kar pomeni, da pri tem ne uporablja fosilnih goriv in skoraj nič elektrike iz omrežja, pač pa s pomočjo sončne svetlobe preko vpihavanja toplega zraka v zemljo vzdržuje temperaturo zemlje na vsaj 20°C. Pri zadrževanju toplote si pomaga tudi termalno maso — skale, voda in ostali materiali, ki, dobro akumulirajo toploto, če so premišljeno postavljeni. Samo v res najbolj hladnih nočeh mora v rastlinjaku zakuriti peč na drva, ki je hkrati savna. Poleti pa rastlinjake hladijo rastline s svojo senco.

Jerome je znani tudi po tem, da zna z majhnim denarnim vložkom narediti učinkovite rastlinjake, tako da si pomaga z rabljenimi surovinami in materiali, in tako da najde nadomestne materiale, ki so precej cenejši, pa še vedno učinkoviti. Za izgradnjo rastlinjakov je porabil okoli 70% rabljenih materialov. Včasih si projekt poceni tudi tako, da za gradbeni material uporabi les. Tudi “klimatsko baterijo” vkopljejo ročno, kar spet poceni projekt, saj ni potrebno strojno kopanje.

Na svojem posestvu ima gozdne vrtove na prostem in v rastlinjakih. Gozdni vrtovi so ekosistemi, ki dajejo hrano in ostale uporabne materiale. Ti ekosistemi so samooskrbni, gnojijo sami sebe in poleg tega, da dajejo jagodičevje, sadje, oreščke, zelišča, vlakna, itd. vzdržujejo in izboljšujejo ugodne pogoje okolja in prebivalcev okolja.

Na delavnici bomo delali na konkretnem primeru, zato prosimo, da zainteresirani pošljete svoj projekt, ki bi ga uporabili kot model. Med prejetimi bomo izbrali nekaj najbolj primernih projektov. Projekt je lahko

  • zgolj na papirju,
  • že delno zgrajen
  • ali pa že dokončan. Če je že dokončan, ga lahko uporabimo za analizo in ponudimo predloge za izboljšave.

Jerome je strokovnjak za enostavne (investicija v rastlinjak do 2.000 €) in kompleksne rastlinjake (investicija okoli 100.000 €).
Predvidevamo, da bo več zanimanja za enostavne rastlinjake, zato bo delavnica namenjena enostavnim rastlinjakom.
V kolikor te zanimajo večji, dražji in tehnološko kompleksnejši rastlinjaki, nam to prosim sporoči in če bo več zanimanja za kompleksne rastlinjake, bomo temu prilagodili vsebino delavnice.

V petek 25. 9. 2015 od 17h do 19h
Uvodno predavanje o gozdnih vrtovih in načrtovanju pasivnih sončnih rastlinjakov.
Udeleženci se bodo seznanili s primeri dobrih praks pri gozdnih vrtovih in načrtovanju rastlinjakov.
Uvodno predavanje oziroma predstavitev dobrih praks traja okoli ene ure, potem pa bo čas za vprašanja.

V soboto 26. 9. 2015 od 10h do 18h 
Poglobljena delavnica o gozdnih vrtovih in načrtovanju rastlinjakov na konkretnem primeru.
Ker bomo delali na konkretnem primeru, bodo udeleženci pridobili zelo praktično znanje pri načrtovanju gozdnih vrtov in rastlinjakov, ki omogočajo občutno podaljšanje sezone in gojenje mediteranskih in tropskih rastlin v hladni slovenski klimi.

Prispevek za delavnico:
20 € za petek zvečer
40 € za soboto
55 € za petek in soboto skupaj

Oba dneva bo delavnica potekala v Ljubljani, točno lokacijo zainteresiranim sporočimo naknadno.

Prijave sprejemamo do pet 11.9.2015. Po tem datumu bodo cene 20% višje.

Video posnetek (8 min) o rastlinjakih in gozdnih vrtovih v CRMPi.

Več video posnetkov na http://crmpi.org/media/videos/

Posnetek iz konference v Londonu (8.9.15) https://youtu.be/ku2J7QXGLVo

Jerome bo predstavil tudi svojo novo knjigo z naslovom Rastlinjak po načelu gozdnega vrta (The Forest Garden Greenhouse).

Delavnica bo potekala v angleškem jeziku.

Vabim te, da se udeležiš te enkratne, zanimive, poučne in navdihujoče delavnice. Prijave na dogodek.

Novozelandski “Food bill”

Tako se stvari ponavadi začnejo, če se uporablja Heglova dialektika. Ustvari problem, ponudi rešitev. Saj se pominjate kajneda? No novozelandski lobiji in politiki so prišli na idejo, da je doma pridelana hrana manj varna… khm… no skorajda nevarna. Zaenkrat sicer tega predloga še niso sprejeli v zakon. Ampak vse je odvisno od novozelandcev samih, se pravi z njihovim sprejemanjem darov nara.. eee… politike. Da vse skupaj ni 1. aprilska šala si poglejte na spodnjih povezavah.

http://mayjertales.com/new-zealand/the-dreaded-new-zealand-food-bill

http://www.permanentculturenow.com/are-governments-attempting-to-stop-citizens-from-growing-their-own-food/

http://en.wikipedia.org/wiki/Food_Bill_160-2_of_New_Zealand

Da spomnimo – nekaj podobnega se je pri nas že pred časom začelo na področju zelišč. Torej enaka Heglova dialektika – nekatera zelišča so preveč “nevarna” za uporabo doma (kajpada so najbolj nevarna za farmacijo, saj odpravljajo potrebo po njej), zato se bodo nadzorovano prodajala v lekarnah. Khm… no pa tudi doma se jih ne bo smelo gojiti… saj imate majhne otroke, ki vse tlačijo v usta, kajneda? Efektivno so zdravilna zelišča sedaj zdravila brez recepta.

Anton Komat: “Na tem področju smo v Sloveniji dobili odredbe in pravilnike, ki so bili uvedeni v ozadju, brez javne razprave. S temi odredbami so se na spisku rastlin, ki so bile deklarirane kot »zdravila brez recepta«, znašla zdravilna zelišča, ki jih vsi poznamo: šentjanževka, arnika, krhlika, divji kostanj, pelin, češmin, gabez, repuh, lapuh, vrba, glog, bezeg, brin, če naštejem samo nekatere… Za hrbtom ljudi se dogajajo okoljski kriminal ter velika tatvina kulturne dediščine in njena privatizacija. Nihče nima pravice privatizirati znanj o zdravilnih rastlinah, ki so nastajala stoletja in se prenašala iz generacije v generacijo. To je treba odločno ustaviti, sicer se nam lahko kmalu zgodi, da bosta sledili še prepoved gojenja teh rastlin na vrtovih in prodaja na recept. Kakšna perverzija, ko se požrešnost profita zakamuflira v silno skrb za zdravje državljanov.”

Bezeg?! Več spodaj:

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/anton-komat-prepoved-proste-prodaje-zdravilnih-zelisc-je-okoljski-kriminal.html