Če še niste slišali, se namerava v kratkem Slovenska vlada ponovno zadolžiti na (dolarskem) trgu. Številka je nekje poravnana z objavljeno bančno luknjo, AMPAK problem je, da so menda v igri slovenske 30 letne obveznice, po pričakovani 6% obrestni meri. Večina te vlade bo sicer čez 30 let mrtve, bodo pa še kako živi naši otroci na katere bo ta dolg tudi padel. Problem zadolževanja je, da smo se prav pred kratkim v novembru zadolžili za 1,5 mrd (pri čemer javnost ni izvedela kdo je kupec obveznic), ponovno pa se bomo morali nekje v aprilu, predvideno za 4 mrd. S tem bomo tudi prebili mejo 100% BDP in stopili v hiper zadolževanje, saj je ob neukrepanju države na področju javne porabe (predvsem krčenja javne uprave, cone udobja), prosto padajočemu gospodarstvu, z subvencijami in korupcijo močno okvarjenemu trgu, enostavno najlažja in daleč najbolj nevarna pot. Že v tem letu bodo obresti presegle 1 mrd… si predstavljate kaj bi lahko naredili z 1 mrd v gospodarstvu, šolstvu, kulturi? Kakšni so ljudje, ki svoje otroke zasužnjijo z dolgom, zato da se sami ne bi rabili spremeniti? Pomislite kako močno se oklepamo denarja in kaj vse smo zanj pripravljeni storiti…
Derivativi
Derivativi ta trenutek predstavljajo veliko večino vseh finančnih instrumentov, niso produkti temveč večinoma predstavljajo upravljanje pogodbenega tveganja in temeljijo na SPOŠTOVANJU obljub danih v derivativnih pogodbah. Ker niso omejeni z fizično podlago (kot npr. krediti, ki so vezani tipično na neko stvar, hišo, avto ipd.) predstavljajo večji del bančnega finančnega trgovanja. Poenostavljeno bi lahko na uporabnike derivativov gledali kot na igralce igre na srečo, pravzaprav si z derivativi pomagajo, da postane tveganje “gamblinga” obvadljivo, blažijo posledice prevelikih izgub. Derivativi so še posebej zanimivi v času ekonomske stagnacije, saj banke raje kot da denar posojajo gospodarstvu in družinam po nizkih obrestnih merah (ki jo predpisuje ECB), trgujejo s tveganji, saj jim to (praviloma) zagotavlja dobičke. To sproži tudi efekt nizke kreditne aktivnosti in vzajemno stagnacijo gospodarstva. Ob pojavu večjega tveganja v času krize, banke raje denarja ne posojajo na kreditnem trgu, saj na kratki rok več zaslužijo na derivativih, čeprav so tam tveganja v resnici večja in uspevajo zgolj tisti špekulanti z boljšimi informacijami. Tako je pač lažje. Po drugi strani lahko na polom vplivajo že povečane obrestne mere. Ker pa so banke pri kreiranju finančnih instrumentov kreativne in pohlep nepredstavljiv, so začele špekulativne derivative združevati tudi z običajnimi finančnimi instrumenti in jih prodajati na globalnem trgu. Ker paketi niso omejeni z stvarnimi elementi, se le-ti napihnejo kot balon, še veliko večji od kreditnega, z globalno prodajo in preprodajo instrumentov pa v njej sodeluje cel svet, posamezniki, podjetja, vlade. Za primerjavo zgolj 4 največje ameriške banke (JPMorgan, Citi, BoA, GoldmanSachs) imajo v lasti 95% vseh derivativnih pogodb v 15x vrednosti ameriškea BDP (vse skupaj cca 250 triljonov, za primerjavo nacionalni ameriški dolg je cca 17 triljonov ). Globalno naj bi bil po nekaterih ocenah trg derivativov večji od kvadriljona (tisoč triljonov) !!!. Večji del vseh derivativov je t.i. “hedge” (medvalutno trgovanje) ki so zelo občutljivi na obrestno mero. Zato tudi vse centralne banke tako zelo tiščijo obrestne mere v “podenj”. Če malo pomislimo se nižajo vse od 2008… To ima hkrati tudi zelo negativne posledice na varčevalce pa tudi ekonomijo, je pa dobro za špekulante. Višja obrestna mera je posledica višje gospodarske aktivnosti, se pravi rasti. V točki ko se začnejo obrestne mere spet višati (kar se je začelo ravno okrog novega leta) so najbolj ogroženi ravno derivativi. Pok balona bi bil globalen in terminalen. V ZDA je poskušal FED z “kvantitativnim olajšanjem” predvsem preprečiti problem s spoštovanjem derivativnih pogodb in domino efekta na hipotekarnih instrumentih in na koncu z likvidnostjo bank. Ustvarili so skoraj triljon fiktivnega denarja in zraka in ga posodili bankam. Nekaj podobnega je počela tudi ECB. V principu mehanizem skozi depreciacijo vrednosti, nižanja cene produkcije, učinkovito prenaša premoženje od družin h korporacijam. Posledica so tudi valutne vojne, saj omogočajo korporacijam da so cenejše pri izvozu.
Finančni svet je izrojen v celoti. Skrajni čas, da začnemo razmišljati o svetu brez denarja!
Poglejte si še več informacij o škodljivosti derivativov.