Larken Rose, “Železna mreža”, izsek “Sporočilo volilnemu govedu”
Prevedeno in prirejeno po tonskem zapisu
Opomba urednika: Larken Rose je prepričan anarhist, ki zelo dobro razume ustroj sveta in način prisile vlade, njenega ozadja, predvsem v ameriškem kontekstu, ki je pravzaprav podlaga za vse svetovne. Ubuntu gibanje sicer ni povezano z anarhizmom, vendar je sporočilo v kontekstu družbenega dogajanja, prebujanja. Kljub nekoliko grobemu in precej šokantnemu načinu podajanja, pa je sporočilo povsem na mestu. Preberite si še njegovo knjigo ali pa poglejte o čem govori.
Ne morete si zamisliti na koliko načinov je svet nasprotje tega kar so vas naučili verjeti. Možakarja, ki prodaja drogo voljnim strankam, da lahko nahrani svojo družino, vidite kot izmeček planeta. Medtem pa dojemate hinavca, ki daje ukraden denar v imenu vlade, kot svetnika. Tistega, ki se izogiba ropu s strani državnih banditov vidite kot sleparja in davčnega goljufa. A kot krepostnega vidite politika, ki ta ukraden plen daje ljudem, ki jim ne pripada. Policista vidite kot pozitivca, ko odvleče človeka stran od prijateljev in družine ter ga vrže v zapor, ker je kadil list rastline. In vsakega, ki se brani pred takim barbarskim fašizmom vidite kot najnižjo obliko življenja. Kot morilca. V realnosti ima večina preprodajalcev drog več odlik kot katerikoli vladni socialni delavec in prostitutke je lahko mnogo manj sram kot politične vlačuge, saj trgujejo zgolj s tem kar je upravičeno njihovo in le s tistimi ki to hočejo. Pokončen, bogaboječ in poslušen državljan davkoplačevalec, ki voli leve ali desne, je mnogo bolj prezira vreden in predstavlja večjo grožnjo človeštvu, kot najbolj promiskuiteten len hipi na drogah. Zakaj? Ker hipi dovoli drugim svobodo, volivec pa ne. Škoda storjena družbi preko slabih navad in slabe morale je ništrc v primerjavi s škodo, ki jo družbi naredi hinavsko nasilje v imenu države. Zamišljate si svojo velikodušnost in tolerantnost, pa žal niste nič od tega. Še celo nacisti so imeli bonton pri mizi in etiko, ko niso morili ljudi. Se vam zdi, da ste dobri ljudje, ker znate reči »prosim« in »hvala«? Se vam zdi, da je obisk cerkve v nedeljo razlog za plemenitost in pravičnost? Razlika med vami in običajnim lopovom je, da ima tat toliko poštenosti, da sam zagreši zločin, vi pa navijate za vlado, ki krade namesto vas. Razlika med vami in uličnim nasilnežem je, da je slednji vsaj odkrit glede svojega nasilja, vi pa dovolite drugim, da v vašem imenu na silo kontrolirajo vaše sosede. Zagovarjate krajo, nadlegovanje in celo umor, a ne sprejemate nobene odgovornosti za to početje. Vi upokojeni hočete, da vlada vzame vašim otrokom, da bi vi dobili pokojnino, vi starši želite da se oropa sosede, da bi vi imeli plačano šolanje svojih otrok. Volite za kateregakoli sleparja, ki vam obljubi krajo denarja drugih, za plačilo tistega kar želite vi. Zahtevate, da se tiste, ki se ne pokorijo kar vi odobravate, odvleče in zaklene, a ob enem ne čutite krivde za nešteta življenja, ki so jih vaše kaprice uničile. Vladnim predstavnikom celo pravite PREDSTAVNIKI, pa vendar nikoli ne prevzamete odgovornosti za njihovo storjeno zlo. Ponosno podpirate vojsko, ko jim lažniva vlada pove koga naj napadejo, pri tem pa se vi celo dobro počutite. Trdite, da ste kristjani, Judje ali pa sledite kakšni drugi religiji, vendar resnica je – kar imate za religijo je zgolj fasada. Kar zares častite, bog, ki se mu zares poklonite, v to kar zares verjamete je – država. Ne kradi. Ne ubijaj. Razen če to lahko storite s pomočjo vlade – potem je najbrž v redu, kajne? Če temu rečeš obdavčitev in vojna… potem to ni več greh, kajne? Navsezadnje je to rekel zgolj vaš bog – ne kradi in ne ubijaj … ampak država pravi da je to v redu. Precej jasno je, kdo ima višjo prioriteto v vaših glavah. Kljub vsem cerkvam, sinagogam in mošejam, ki jih vidimo vsepovsod ima ta narod le enega boga in zgolj tega, ki se imenuje – vlada. Jezus je učil nenasilje in rekel da ljubi svojega soseda, ampak država te vzpodbuja v voljene ljudi, ki bodo uporabili prisilo vlade za vdor v vse elemente življenja vseh ostalih. Tistim, ki so hoteli žensko kamenjati zaradi prešuštva, je Jezus rekel: »Naj tisti brez greha prvi vrže kamen«. Vendar država pravi, da je čisto v redu nekoga zapreti, če storijo kaj kar je za vas neokusno, recimo prostitucija. V KAJ TOREJ VERJAMETE? Krščanski bog pravi: »Ne zavidaj«. A zavidanje je življenjska kri pošasti – države. Naučili so vas zameriti, prezirati in sovražiti vsakogar, ki ima nekaj česar vi nimate sami. Protestirate državi naj uniči druge ljudi, ukrade njihovo imetje in ga da vam. In temu potem rečete – poštenost. Biblija pravi temu poželenje in kraja. Vi niste ne kristjani, ne Judje, ne muslimani, zagotovo pa ne ateisti! Vsi imate istega boga, ki mu je ime – vlada. Vsi ste člani najbolj zlobnega, norega in uničevalnega kulta v zgodovini. Če je hudič kadarkoli obstajal, potem je to država in vi jo častite z vsem srcem in dušo. Molite k njej za rešitev vsakega problema, zadovoljitev vsake vaše potrebe, naj udari po sovražniku in vas blagoslovi. Častite tisto kar je Nietzsche imenoval »najhladnejša med vsemi mrzlimi pošastmi« in sovražite nas, ki je ne. Za vas je največji greh neupoštevanje boga, vi temu pravite – kršenje zakona. Kot da ima kdorkoli kakršnokoli moralno zavezo ubogati samovoljne ukaze in zahteve skorumpiranih, lažnivih, zablojenih megalomanov, ki so okužili to mesto. Celo vaši duhovniki so bolj pogosto kot ne izdajalci svojim religijam. Učijo, da morejo ukazi človeške avtoritete nadomestiti upoštevanje zakonov bogov, v katere sami načeloma verjamejo. Pred leti sem nekega pompoznega evangeličanskega osla slišal vsevedno oznanjati po radiu, češ, kdor ne uboga civilne oblasti, naj si bo kralja ali katere druge vlade, se je uprl bogu. Uporabil je točno te besede. Kaj pa če vlada počne kaj narobe? No, satanov prodajalec odgovori »To je posel tistih v vladi in ti si še vedno primoran ubogati«. Kamorkoli se obrneš, na državo ali cerkev, medije ali šole, te predvsem učijo nekaj pred vsem drugim – lastnost lastnega podrejanja drugim smrtnikom, ki trdijo, da imajo pravico s katero vam vladajo. Odvratno je spoštovanje s katerim govorite o teh lažnivcih in lopovih, katerih podplati so tako trdno zasajene v vaših vratovih. Sodnikom in parlamentarcem pravite »spoštovani« in omedlevate pred veličastnimi dvoranami, ki jih naseljujejo. Templji, ki so jih zgradili za praznovanje prevlade nad človeštvom. Čutite ponos, ko pravite, da ste se nekoč rokovali z njimi ali videli predsednika v živo. Oh seveda, veliko božanstvo, njegovo visočanstvo predsednik. O nazivu govorite kot bi govorili o vsemogočnemu bogu. No… besedišče se je malo spremenilo, a miselnost ni drugačna od klečeplaznega kmeta, nizko priklonjenega z obrazom v umazaniji, z občutkom nevrednosti in ponižnosti ob prisotnosti kateregakoli že narcisa, gospodarja ali gospoda. Resnica, ki je veljala tako takrat kot danes, pa je, da ti paraziti, ki sami sebe imenujejo voditelji, niso nadrejena bitja, to niso čudoviti možje in žene, niso častivredni, niso niti povprečni. Ljudje, ki pošteno živijo, od sofisticiranih podjetnikov do nepismenih dnevnih delavcev, ki počnejo najbolj ponižujoča dela, kar jih obstaja… ti ljudje si zaslužijo vaše spoštovanje. Do teh ljudi bi se morali obnašati vljudno in spoštljivo. A sleparji, ki uveljavljajo svojo pravico do vladanja, zahtevajo vašo poslušnost in podložnost – ti si zaslužijo le vaš prezir in zaničevanje. Tisti ki se potegujejo za t.i. »visoke funkcije«, so daleč najbolj nizkotni. Lahko se oblačijo bolje, uporabljajo bolj izbrane besede in bolje načrtujejo in izvedejo svoje spletke, a niso nič boljši od žeparjev in tatov torbic in avtomobilov. V bistvu so še slabši, saj vas ne želijo oropati zgolj vašega imetja, temveč tudi vaše človečnosti, svobodne volje, ko počasi odsesajo vašo sposobnost razmišljanja, presojanja in ukrepanja. Ponižati v sužnje, tako v glavah kot telesu, pa jim še vedno trmoglavo pravite voditelji. Voditelji? Kam pa pravzaprav greste, da potrebujete voditelje? Če živiš svoje življenje in se brigaš zase, treniraš svoje talente in se ženeš za svojimi sanjami, si prizadevaš, da bi bil tisto v kar verjameš… kakšno potrebo sploh lahko imaš po voditelju? Sploh kdaj pomislite na besede, ki jih slišite, ki jih ponavljate? Prav papagajsko ponavljate oksimorone kot npr. »voditelj svobodnega sveta«. Za trenutek se celo pretvarjate, da ste na nekem velikem potovanju, del neke velike bitke, ki se ga loteva cel narod in zahteva voditelja. Zakaj bi vam na kraj pameti prišlo na misel, da so prevaranti, ki so okužili mesto tisti, ki bi jih poslušali in jim sledili? Nekje znotraj vaših spečih možganov zelo dobro veste, da so vsi politiki skorumpirani lopovi in lažnivci. Oportunistični prevaranti, izkoriščevalci in ustrahovalci. Vse to veste, a še naprej govorite, da ste vi tiste neumne zlobne živali, politiki pa so odlični in modri vzorniki, učitelji in voditelji, brez katerih civilizacija ne bi obstajala. Res mislite, da ti sleparji omogočajo civilizacijo? Le katero prepričanje bi lahko bilo bolj absurdno. Ko opravljajo svoje kvazi verske obrede, v katerih se odločajo kako vas ta teden ustrahovati, mu še vedno pravite zakon in še naprej obravnavate njihove arbitrarne zahteve, kot da prihajajo od samega boga, ki jih noben dostojen človek ne bi skušal prekršiti. Tako temeljito indoktrinirani ste postali v kult čaščenja države, da ste iskreno šokirani, ko razumen človek občasno pokaže na očitno. Zgolj dejstvo, da politični sleparji nekaj zapišejo in razglasijo za zakon, še ne pomeni, da ima kdorkoli kjerkoli kakršnokoli moralno obvezo do njegovega spoštovanja. Vsak trenutek vsakega dne, vsepovsod v vseh situacijah imate moralno obvezo storite tisto kar vi smatrate za prav. In ne kar nek zabloden napihnjen meh pravi, da je legalno. To pa najprej zahteva od vas, da presodite pri sebi, kaj je prav in narobe. Odgovornost, ki ste se jo veliko časa izogibali. Ponosno razglašate kako ste zakone spoštujoč državljan, hkrati pa izražate svoj skrajni prezir do tistih, ki mislijo da so nad vašimi t.i. »zakoni«. Zakoni, ki niso nič drugega kot sebične kaprice tiranov in tatov. Beseda zločin je nekoč pomenila: »dejanje škodljivo drugi osebi«. Sedaj pa pomeni neposlušnost katerikoli izmed množica arbitrarnih ukazov, ki prihaja iz parazitskega zločinskega sloja. Za vas je beseda zločin zgolj sinonim za besedo greh. Implicira neupoštevanje ukazov ukazujočega, kot nekaj podobno neupoštevanju božanskega.V resnici pa so ukazujoči podobni pijavkam. Že sam izraz »vzeti zakon v svoje roke« pove veliko o vaši percepciji svetoskrunstva do človeka, ki odgovornost prevzame nase, ko sodi kaj je prav in kaj narobe, ravna ustrezno, namesto da počne kar počnete vi. Brezumno ubogate kakršnekoli ukaze, ki jih ta greznica črvov izbljuva. Poveličujete te zločinske sloje kot zakonodajalce in verjamete, da ni nihče nižje kot kršitelj zakona. Nekdo, ki bi si drznil ne upoštevati politike. Prav tako z največjim spoštovanjem govorite o organih pregona, tistih ki na silo naložijo vsako kaprico politikov na vse ostale. Ko država uporabi nasilje ali prisilo si zamišljate, da ima sama po sebi prav in vsak upornik bo v vaših očeh vreden zaničevanja. Brezpravni teroristični kriminalec. Kot tisti brezpravni teroristični kriminalci, ki so pomagali sužnjem pobegniti s plantaž. Kot tisti brezpravni teroristični kriminalci, ki so Judom pomagali pobegniti morilski mašineriji Tretjega rajha. Kot tudi brezpravni teroristični kriminalci, ki so bili na Tianamenskem trgu do smrti zmečkani pod tanki rdeče Kitajske vlade. Kot vsi brezpravni teroristični kriminalci v zgodovini, ki so imeli pogum ne ubogati brezkončen tok tiranov in zatiralcev, ki so svoje nasilje imenovali avtoriteta in zakon. In to vključuje vse brezpravne teroristične kriminalce, ki so ustanovili to državo. Vse kar misliš da veš je ravno nasprotno in obrnjeno. A zmagala je višina vaše norosti, dejstvo da nas dojemate kot nasilne teroriste, edine ljudi na planetu, ki nasprotujejo uporabi nasilja proti soljudem – anarhiste, prostovoljce, libertariance… Uporabljamo nasilje zgolj za obrambo proti nekomu, ki uporablja nasilje proti nam. Ne uporabljamo ga za nič drugega. Medtem je vaše prepričanje popolnoma shizofreno in protislovno. Po eni strani učite mlade sužnje, da nasilje nikoli ni rešitev. Po drugi pa zagovarjate da kdorkoli, karkoli, kjerkoli in kadarkoli mora biti pod nadzorom, spremljano, obdavčeno, regulirano s silo vlade. Poenostavljeno, vaše otroke učite, da gospodarji lahko uporabljajo nasilje kadarkoli si želijo, suženj pa se ne sme nikoli upreti. Indoktrinirate svoje otroke v življenje ne razmišljajočega in nemočnega podložnika. Dajete jim verige okoli njihovih majhnih vratov in tesno zategnete ključavnice. Najhuje od vsega pa je, da se pri tem še dobro počutite. Po eni strani obsojate zlo fašizma in socializma, se pritožujete nad krivicami režima Hitlerja, Stalina in Maoa. Na drugi strani pa pridigate prav to kar so oni storili. Čaščenje kolektiva, podreditev vsakega posameznika tisti zlovešči norosti, ki nosi varljivo oznako »za skupno dobro«. Nenehno blebetate o raznolikosti in dovzetnosti, potem pa prosite vaše gospodarje, da regulirajo in kontrolirajo vse vidike vašega življenja, ustvarjajoč ogromno čredo ne razmišljajočih konformističnih trotov. Nosite drugačne obleke in imate drugačno frizuro pa mislite da ste zaradi tega drugačni. Vsi vaši umi so zasužnjeni istemu klubu gospodarjev – kontrolorjev. Mislite in počnete to kar vam rečejo, domišljate si, da ste progresivnost, razmišljujoči in razsvetljeni. Iz vaše pozicije relativnega udobja in varnosti obsojate zlo drugih dežel in drugih časov, obenem pa si zatiskate oči pred krivicami, ki se dogajajo pred vami. Dopovedujete si, da če bi živeli v tistih krajih ali tistih časih, bi bili vi med tistimi, ki bi se postavili po robu zatiranju in bi branili zatirane. Ampak to je laž. Bili bi prav tam s preostalo jato dobro treniranih ovac, glasno zahtevajoč pretepanje sužnjev, zažiganje čarovnic, da se nekonformiste in upornike uniči. Kako to vem? Ker je to točno tisto kar počnete danes. Današnje krivice in zatiranja so popularne in modne, tisti ki se jim uprejo – si pravite – so nepridipravi in čudaki, ljudje čigar pravice niso pomembne, ljudje, ki si zaslužijo uničenje pod škornjem oblasti. Ali mar ni tako? Vi brezhrbtenični kup nerazmišljujočih hinavcev! Poglejte v zrcalo. Dobro poglejte, kaj si vi predstavljate kot pravično in prijazno. Vi ste hudičeva igračka. Tisočera množica divje ploskajoča govorom Adolfa Hitlerja – to ste bili vi. Drhal, ki je zahtevala pribitje Jezusa Kristusa na križ – to ste bili vi. Beli zavojevalci, ki so praznovali poboj tistih brezbožnih rdečekožcev- to ste bili vi. Ploskajoče množice, ki so napolnile Kolosej, ko so kristjane metali levom – to ste bili vi. Skozi vso zgodovino, večno trpljenje in krivice pojavljajoče v nedoumljivem obsegu – vse zaradi ljudi kot ste vi. Dobro trenirani in temeljito indoktrinirani konformisti, ljudje ki storijo kar jim je naročeno in se ponosno priklonijo svojim gospodarjem, ki sledijo množici verujoč v kar verjamejo drugi, misleč kar jim reče oblast – to ste vi. In vaša ignoranca ni nastala, ker je bila resnica skrita – radikalci jo pridigajo že tisoče let. Ne… vi ste nevedni ker se izogibate resnici z vsem vašim srcem in dušo. Zamižali ste in pobegnili, ko je namig resnice pristal pred vami. Obsojate nas z ekstremisti in čudaki, pa vam poskušamo le pokazati vaše verige – ker vi nočete biti svobodni. Ne želite celo biti človek. Odgovornost in realnost vas na smrt straši, tako tesno se oklepate vaše lastne zasužnjenosti in se zaženete v vsakogar, ki vas skuša osvoboditi. Ko nekdo odpre vrata vaše kletke, se prihulite nazaj v kot in vpijete: »Zapri jih, zapri jih!!«. No nekateri izmed nas smo zaključili s poskusi vašega reševanja. Zapravili smo dovolj truda s prepričevanjem vas o vaši svobodi. Vse kar počnete je tvezenje tistega, kar so vas vaši gospodarji naučili, da svoboda vodi le v kaos in uničenje, ubogljivost pa v mir in blaginjo. Nihče ni bolj slep, kot tisti ki noče videti. In vi, vi narod ovac, bi raje umrli kot videli resnico.
