Na teh straneh se radi ukvarjamo z realnostjo. Predvsem z razkrivanjem njene iluzije. Pravzaprav zgodb, ki nam jih kolektivno dajejo na krožnik, male ekrane in riž. Hm, kaj ima sedaj riž pri tem? O tem malo kasneje. Stvarnost postaja podobna filmu in film postaja tak kot bi morala bit stvarnost. Fikcija nam slika čedalje bolj realistične slike iluzije medtem, ko se vsakdanja realnost spreminja v filmske žanre, od komedije do noir. Sicer je bil namen članka v začetku malo podrobneje pogledati zadnje pomembnejše dogodke s področja denarja – predvsem sprejetjem bail-in zakonodaje v Sloveniji, pa se je vse skupaj malo zasukalo, saj se perspektiva obrača na ven in poskuša povezati nekaj na videz nepovezanih reči.
„Včasih je primeren odziv na realnost – da znorimo“, Phillip K. Dick
Konec prejšnjega tedna je 109 Nobelovih lavreatov protestiralo proti Greenpeace kampanji proti „Zlatemu rižu“ (v katerega je vgrajen gen za proizvajanje vitamina A), češ da s svojo kampanjo povzroča še več lakote po svetu. Zaključek odprtega pisma se glasi „Koliko revnih ljudi v svetu mora umreti preden to dojamemo kot zločin proti človeštvu„. Zlati riž bo torej rešil svet. Tako bolane izjave bi verjetno lahko pričakovali od nobelovih nagrajencev, ali pač ne? Heglova dialektika v svoji ne prav posrečeni izvedbi. Zlati riž je sedaj izenačen z človekoljubno organizacijo, ravno zato ker je GMO. Sumim, da korenje raste vsepovsod, ampak lahko pa se motim. Na tem linku so podpisniki, pa si dajte duška.
Pa nazaj k prvotni temi članka. Po dveh zaušnicah je vlada 22. junija 2016 ekspresno potrdila ZRPPB. Za tiste nepoučene – to slovenska varianta „bail-in“ zakona. Kot smo na teh straneh že večkrat pisali, je to končna igra elit, zadnja stopnica. Razen skope omembe v novicah (ki kopirajo en in isti tekst) praktično o tem zakonu ni nikjer nikakršnega mnenja, debate ali vsaj kakšnega intervjuja. Z razlogom; nihče noče odstirati tistega kar ta zakonodaja prinaša s seboj oz. njene posledice. Kot že enkrat rečeno, zakonodajna podlaga skladna z EU je podlaga za finančno konsolidacijo – finančno unijo, ta pa s seboj prinaša razformiranje nacionalnih entitet – narodov. Finančna unija namreč povpreči ekonomsko dogajanje na ravni celotne evropske unije, s tem efektivno nastaja federacija/konfederacije po vzoru ameriške države. Kaj je potrebno za skupno državo – ein Volk, ein Reich, ein Fuehrer, ali v neo-con besednjaku: ena valuta, ena vojska in en narod. Vse to sedaj imamo, kajne?
Na prvi pogled se zdi narativa bail-ina solidna. Mi – državljani in država – ne bomo plačevali za napake bankirjev, to bodo sedaj naredili najprej delničarji, nato drugi imetniki kapitalskih instrumentov (obveznice, podrejene obveznice) in potem še kakšen jamstveni sklad, ki ga ima država za tak namen. Za tem vsi ostali upniki v obratnem vrstnem redu kot sicer v običajnem insolvenčnem postopku. Do tukaj vse lepo in prav. Kje je torej kavelj?
Kot že omenjeno, takoj ko je denar položen na vaš tekoči račun, pravno ne pripada vam, temveč banki. Depozit, kot se temu denarju tudi reče, predstavlja obveznost nezavarovanega dolga. Banka vam torej ta denar dolguje. Na nek način se lahko to interpretira kot investicija, v nekaterih primerih banka za pokritje svojih obveznosti do deponentov lahko konvertira v lastniški delež. Vendar pa v procesu bančnega propada po novem ne pride do likvidacije (kjer se vrednost in terjatve zgolj prelijejo na drugo sistemsko banko, kjer se razmerja uredijo, kot npr. v primeru propadle Probanke), temveč se terjatve poskušajo poplačati iz banke same, strošek tega pa krijejo njeni deležniki. Banka se v tem primeru nekako izenači z navadnim podjetjem, s pomembno razliko v razumevanju. Banka ni navadno podjetje, je kreditna institucija. Deležniki v podjetju imajo svoj glas, kot seveda tudi delničarji banke, vendar pa v primeru propada nosijo stroške tudi deponenti čeprav nimajo nikakršnega vpliva na poslovanje. Načeloma država zagotavlja poplačilo deponentom do 100.000 €, vendar ne opredeljuje časa niti načina. Kaj vam pomagajo prihranki če ne morete do njih. Če kdo misli, da tisti ki imajo 100k na računu itak zaslužijo striženje, naj vas spomnim da so to lahko tudi življenjski prihranki, morda dolgoletno varčevanje za nakup stanovanja ali hiše. Ni nikakršne pravne podlage za zaseg depozitov, zato si jo morajo preprosto izmisliti. Banka je žal zakonsko določen posrednik in se ga ne moremo izogniti. Takoj naslednja povezana stvar so t.i. kapitalske kontrole, ki se nanašajo na transfer gotovine. To se nanaša predvsem na dvigovanje in porabo fizičnega denarja (oz valute). In poglejte samo narativo, ki se omenja ob tem… 500€ bankovec se ukinja zaradi terorizma. A bejž no. Fizični denar ima namreč najmanj eno težavo za banke, predstavlja namreč naložbo in vrednost, ki ni pod njihovo kotrolo, ter zahteva kritje, ki ga čedalje težje zagotavljajo. Nenazadnje pri plačevanju z fizičnim denarjem ne plačate posredništva (transakcije), marsikje pa vam pri uporabi gotovine dajo dodatni popust. Ste kdaj pomislili zakaj le? Omejevanje bo prišlo na dva načina, skozi zakonske in administrativne ukrepe. Denar vam je banka sicer dolžna, vendar bo poskušala najprej otežiti način kako boste prišli do njega, recimo z izpolnjevanjem dolgih obrazcev zakaj ga potrebujete in še cel kup nepomembnih vprašanj, katerih namen je predvsem ali izključno, da vas odvrne od dviga. Zakonsko se bo spuščala meja najvišjega dviga, pri čemer se bo vzporedno seveda povečevala penetracija rešitev za sprejemanje elektronskega denarja. Elektronski denar ne potebuje kritja. Prav tako zagotavlja sledljivost in povečuje dobiček bank v procesu. Vsako nakazilo namreč nekaj stane. Ne bo dovolj, da bankam neprostovoljno dajete v hrambo svoj zaslužek in prihranke, sedaj vam bodo zaračunali vsako transakcijo. Za vsako banko je to nekako tako kot bi se spotaknile ob kotel zlatih cekinov. Jupi! ampak za posameznika to predstavlja uparitev zasebnosti, kot tudi potencialno penalizacijo posameznikov, ki se ne strinjajo z družbenim redom. Torej to lahko predstavlja tudi ukinitev osebne svobode, ne samo demokracije. Pač v skladu z Murphyjevim zakonom, če se nekaj lahko zgodi se tudi bo.
Torej se je sedaj zgodil tudi prenos tveganja uporabe banke na deponente, poleg tega pa se je še dodatno oslabil položaj hranilnic, ki temeljijo na depozitih. Ideja je seveda v zadolževanju iz katerega se ustvarja nov denar. Bail-in torej predstavlja ogromno žrtvovanje prihrankov in povezano s tem tudi delavnih mest zaradi stabilizacije „sistemskega tveganja“ globalne bančne sheme. Pa vendar je bail-in kot tak zgolj orodje, ki skriva v ozadju dober razlog zakaj je potreben v tem filmskem svetu. Izvedeni finančni instrumenti, ali na kratko derivativi, so pravi razlog za sprejemanje bail-in zakonodaje. Derivativni trg je preprosto povedano špekulacija na medbančnem trgu z preprodajo tveganja tipično pakiranega v priročne AAA finančne pakete. Ali tudi tveganje na valutnem trgu. V bistvu gre za popolnoma bizarno zadevo, ki nima prav veliko z bančništvom, kot bolj z igralništvom. Zato so zaslužki lahko veliki, izgubo pa banke rade prikrijejo. Nekaj v stilu, če bo Brexit bom stavil proti funtu, ki bo z pozitivnim referendum padel in ker jih večina stavi na izid, ki predvideva obstoj VB v EU, lahko na ta način ogromno zaslužim. Kot npr. George Soros. Kar nekaj starih mačkov je izgubilo milijarde, skupna vsota se vrti okoli 130 mrd €, skupno so borze v povprečju padle za 18%. Tukaj se seveda zastavlja vprašanje kako je lahko vedel vnaprej kakšen bo izid? Očitno obstajajo tudi „notranji krogi“ elit. To so ljudje, ki ne kockajo, zanje je igrišče zelo natančno določeno, kot šah. Ah, to pravzaprav ni igrišče, to je peskovnik, v katerem so sami kreatorji in drugi igralci. Ste opazili, da sedaj vsi tisti zagovorniki izstopa, kar naenkrat niso tako goreči, kot da bi sedaj najraje videli da bi še naprej ostalo tako kot je bilo. Ali je res vse samo šarada, vse kontrolirano, tako pozicija kot opozicija? Ne bi sedaj o tem ;).
Ko smo že pri Brexitu, se je že začel pojavljati nov trend, ki temelji na prebujenem nacionalizmu in zavračanjem te čudovite ideje imenovane EU. Recimo na češkem in tudi pri nas se prebujajo novodobni facebook navijači. Yipii yeeee zavijmo se v Slovenske zastave in potisnimo Lahe do Piave in Hrvate do Reke, švabom pa kardan od golfa v ri… eee. Ne. Nacionalizem ni post globalizacija, zgolj stopnica na poti do globalizacije. Absorbira individualno suverenost v skupnosti in tiho zamenja zastavo, ki ji salutirate. Valjanje po blatu zaviti v zastavo – ni rešitev. Za tiste, ki tega preprostega načela ne razumejo ali pa ga ne morejo razumeti, bom na prošnjo pripravil en tak lep 101.
Brexit tako kot bail-in sta del dolgoročne strategije elit, ki bodo tako ali drugače demonizirali gibanja za suverenost, tako nacionalno kot tudi finančno. Pomislite malo, sedaj smo ravno sredi tega procesa, le kako bi bolje kot na ta način odstranili ovire na poti? Globalisti ustvarijo ekonomsko krizo in nato ustvarijo pogoje, pri katerih njihovi glavni nasprotniki (recimo jim svobodnjaški aktivisti) požanjejo vso krivdo. Za tem se postavijo kot heroji v tem filmu in ponudijo svojo rešitev: celostno globalizacijo. Kot je že večkrat povedal veliki Michael Tsarion, elite se svojimi podvigi rade pobahajo, tako vsem na očem, skriti za simboli, ki jih vsi spregledajo. Kot pravi je potrebno za rešitev spoznati pravo naravo zveri.
Mimogrede… Brexit petek se je zgodil natančno 7 let, 7 mesecev, 7 tednov in 7 dni po črnem ponedeljku leta 2008. Samo povem…
Lahko noč in srečno.
