Pred časom je obstajala prav zabavna igra po imenu “catch the cash“, bojda jo je v Slovenijo takrat prinesel sam presvetli Vinko Šimek, Šraufciger popularno imenovan. Starejši se ga gotovo še spomnite, mlajši ne tako zelo. Skratka čar igre je bila piramidna shema v kateri vsak igralec vplača neko vsoto denarja kot “investicijo”, pri tem pa našel še par nadobudnih, ki jih povleče v igro, vendar od tega dobi delež njihovega vložka. S tem splete svoj del mreže – piramide. Vendar na tem mestu postane zadeva še malo bolj zanimiva. Namreč od vsakega deležnika, ki izhaja iz njegovega dela mreže dobi svoj delež, nekaj pa gre naprej do tistega, ki je njega spravil v igro. Vsaki, tudi na pol drogirani opici, je bila ideja takoj jasna. Skratka na papirju je zadeva izgledala tako, da so kandidatu predstavili, da je sam na vrhu piramide, pod njemu pa so še vsi tisti, ki jih bo sam potegnil v igro. Stvar je šla za med, kljub temu da so bili zneski nezaslišani. Zares občutek euforičnosti ob tako velikih obetih je bil nepojemljiv, ljudje so kar drli vplačevati “investicijo”, nekateri tudi po večkrat. Edina težava je bila v tem, da “žrtve” niso vedele kje v tej piramidi se v resnici nahajajo. Glede na razmerje profita, ki ga je vsak igralec deležen, se je kmalu izkazalo, da so bili zaslužka deležni zgolj tisti na vrhu. Ni dolgo trajalo, preden so Šraufcigerja lovili po vaških gostilnah, malo zatem pa so piramidne igre prepovedali. Za ilustracijo: če je vsak igralec v igro pripeljal le 2 nova igralca, bi celotno slovenijo pokrili v 21 korakih, pri čemer so vse dejanske igralce pokrili v 17. Pravzaprav tudi loterija deluje na istem principu, pa je ni še nihče prepovedal… Pamet očitno res ni odlika Butalcev. Seveda pa so se igre spet pojavile v novih oblikah, osel mora večkrat na led, da si zapomni lekcijo. Kasneje z Time sharing apartmaji, AMC posodo, Amway ter Golden, če se spomnimo le nekaterih. In nekatere so celo zahtevale iskanje 6 novih igralcev (8 korakov). Kar je vsem bilo skupno, so bile masovne histerije v dvorani Tivoli, kjer so vsi skupaj rejvali ob uspehih najboljših igralcev in se skupaj drli “show me the moneeeeey!!”. Če verjamete ali ne tudi 70 letne babice. Sedaj celo razumem svojo, ki je vsa zavistna buljila v tv, ko je bil na sporedu Miljonar. Ja, obeti velikih pričakovanj in upanja, so bili zelo donosni za organizatorje.
Fast forward v 2016. Minilo je že nekaj let od kar je knjiga “Skrivnost” 
obnorela svet in specialisti v marketingu so pametno ugotovili, da se da zadevo prav fino uporabiti za molžo denarja tistih, ki (še vedno) iščejo upanje. Namreč zadevo se je dalo zožati na nivo “kar želite to dobite”, pravi Harry Potterski hokus pokus. Duhovnost je po zaslugi skrivnosti, postala donosen posel. Pri tem so seveda prednjačili Američani, ki so v tem spet videli odličen posel, konec koncev so imeli kot trgovci iluzij kar nekaj izkušenj. Kar naenkrat so se pojavili eksperti vseh sort, ki so prodajali tako in drugačno “skrivnostno” kačjo slino, pa
čeprav je med njimi kakšen tak, ki prav mori. Skratka problem, da nimamo dovolj denarja, je v nas samih in z duhovnostjo si ga sedaj lahko samo zaželimo in se pojavi kar sam. Mi smo krivi, ker si ga premalo želimo. Hm. No to je pa še lažje, si je rekla Pepca in odletela na “big” dogodek v Halo Tivoli, pri čemer so jo pri srcu greli topli spomini. In glej ga zlomka tudi tam se derejo “show me the moneeeeey!!!”. Očitno je bilo takrat prvič pred toliko leti slišati premalo iskreno? Ampak sedaj ima duhovnost na svoji strani, počuti se na vrhu piramide, vidi kilometre daleč. In poleg nje še na tisoče njej podobnih, ki so v duhovnosti zaslutili neslutene priložnosti. Gotovo bo uspelo, če pa slučajno ne uspe so na voljo še zasebne terapije.
Problem je seveda v tem, da toliko denarja žal ni v obtoku, če bi se ta goreča želja postati milijonar, uresničila zgolj tistim v Tivoliju. Duhovnosti se žal ne da kupiti, kot tudi ni način za pridobivanje denarja. Občutek euforičnosti na ” duhovnih” dogodkih je del pretkane NLP tehnike, katere cilj je manipulacija neukih mas z namenom lažje prodaje instant duhovnosti organizatorjev. Čisti prodajni marketing. Saj se še spomnite lekcije piramidnih iger: “Shit flows down, profit goes up” ;-). Res nima smisla prevajati.
Duhovno zaznavanje mora biti osebna pot, saj drugače nima smisla. Močan vpliv na nas ima naša lastna neposredna resničnost, ki jo lahko obvladujemo korak za korakom, pri čemer niti ne potrebujemo videti prav daleč v prihodnost. Celo koraki v napačno smer nam razkrijejo številne poti, ki so bile oblikovane, ustvarjene za našo rast. Pri tem nam je dana svobodna volja pri iskanju razlogov našega obstoja. Na poti življenja moramo prevzeti odgovornost za vse naše odločitve in za svojo nesrečo in prepreke ne smemo kriviti drugih. In bližnjice, četudi skrivnostne, ne obstajajo, čeprav se nekateri močno trudijo, da bi vam to dokazali. Če želimo biti v svojem poslanstvu uspešni, moramo kadarkoli je to mogoče priskočiti na pomoč drugim ljudem, saj s tem ko pomagamo drugim v resnici pomagamo sebi. Spoznanje našega individualnega bistva je kot bi se zaljubili. V življenju namreč ni naključij, a vendar ljudi zmede to, za kar menijo, da je naključje. Pravzaprav nas vera v naključje dogodkov oddaljuje od iskanja pravih razlogov. Samozavedanje in poznavanje razlogov pa nas odpelje preko tega kar smo imeli za prvotni cilj. Duhovnost je pot, ki se ne konča, a marsikoga na tej poti omejuje njegov lasten ego.
Prodajalci skrivnosti pa pozabijo omeniti še eno pomembno reč. Namen se namreč zelo težko filtrira. Stvarnik si obilja namreč ne predstavlja v denarju…
