Cel svet je zgrajen na domnevnih skrivnostih. Te so lahko tako močno vpete v naše vsakdanje bivanje, da se sploh ne sprašujemo kako so te reči v prvi vrsti sploh prišle v naše življenje. Ampak saj veste, če nekdo ponavlja eno in isto lajno se najprej nanjo navadimo, nato pa jemljemo kot referenco. Spomnite se recimo praškov in čistil, kozmetike, hitre hrane, avtomobilov, političnih strank in politikov, ne nazadnje pa na zgodovino in izobraževanje. Nekako sprejmemo in se ne sprašujemo. In tudi ta mehanizem tako kot marsikateri drug del človeške psihologije in delovanja se da programirati. Še posebej v tako izrazito materialistični družbi. Saj veste kaj je Pavlov eksperiment kajne? Organizacije in predvsem vlade se rade poslužujejo takega načina delovanja saj se vsi zavedajo, da je resnica nepomembna, važna je kolektivna percepcija, se pravi kaj si bodo mislili o tem drugi. Vendar pa nekatere ljudi zelo moti tak način delovanja, v osnovi je globoko okvarjen in grozno neiskren. Zato poskušajo izbrskati pravo resnico in to povedati svetu, da je to zarota proti ljudem. Ti teoretiki zarot so v osnovi iskalci resnice, stare duše, ki si z razkrivanjem trudijo prikazati nemoralnost in neetičnost delovanja nekaterih interesnih skupin in organizacij. Vendar pa se vse prevečkrat začnejo vrteti v krogu, te reči jih na koncu posrkajo in na veliko veselje vpletenih “hudodelcev”, izpljunejo.
Širjenje resnice je možno zgolj z zgledom. Vsekakor je razkrivanje koristno, vendar brez ponujenih alternativ brez smisla. Ljudi se ne da spremeniti s tem, da jim vsiljujemo pogled ali svojo resnico. Razmišlajnje temelji na čustvovanju, čustvovanje na prepričanjih in prepričanje na vedenju. Sprememba v razmišljanju je torej pogojena s spremembo v vedenju. Spoznanje pa je ključno za vedenje, ki ga lahko dosežemo skozi ekspanzijo zavesti, najpogosteje pa skozi trpljenje. Ljudje se namreč neradi spreminjajo, če to ni nujno pa vendar se dandanes tudi tistim najbolj konzervativnim zdi, da je nakaj narobe – pravzaprav je narobe vse. Manjka zgolj želja po spoznanju, notranja odločitev, da sprejmemo še kakšno drugo resnico saj ta očitno ne deluje več. Ni potrebe po trpeljenju, potrebno je – ukrepati. In zato smo tukaj tudi mi, da dajemo zgled.
