Na večino kupljenih stvari, pozabimo že čez teden dni, tudi ko se na njih spomnimo pri čiščenju garaže in bi se jih radi znebili, jih nihče noče. In še kar naprej igramo to igro potrošništva. Hodimo v službo, da bi kupili več stvari, potem se počutiomo slabo, ker smo zapravili denar za nekaj kar sploh ne potrebujemo. Instantna gratifikacija ne prinaša zadovoljstva in ne lastne (od)rešitve. Ko se je potrošništvo razpaslo po svetu, se je le-ta spremenil v en velik trgovski center, kamor ljudje hitijo pozabit svoje probleme, saj je njihovo reševanje zahteva preveč truda. Zamenjujejo kulturno in osebno identiteto z blagovnimi znamkami, pa vendar niso zaradi tega nič bolj srečni. Prostovoljno ostajajo zazibani v ta trans potrošništva, brez pravih sposobnosti za ustvarjanje resničnega obilja. Ko se bo norost slej kot prej končala (raje prej kot slej), bodo ostali le prave sposobnosti, pravi prijatelji in pravo obilje.
Ne moremo spremeniti sveta, da bi postal svoboden in srečen. Spremeniti moramo sebe, da bi postali srečni in svobodni.
