Quo vadis Slovenija?

Kljub nedavni (ponovni) dolarski zadolžitvi v višini dobre 3,5 miljarde, je slovenska vlada takoj napovedala ponovno zadolževanje. Očitno v percepciji ljudi na oblasti ni s tem nič narobe, ampak kot kaže imajo v tujini več pameti kot pri nas in so pomenljivo okrcali vlado, ki se trudi celo zadevo prikazati v lepši luči. Zadolževati se zato, da lahko poplačamo stare dolgove in s tem generiramo vedno večji skupni dolg in tekoče obveznosti – očitno s tem res ni nič narobe. Pri 130.000 brezposelnih, na glavo obrnjeni demografski skliki, vsesplošni korupciji in nepotizmu res ni druge alternative, kot v duhu starega slovenskega pregovora pač gremo v gostilno mal (na “puf”) spit, pa bo mimo, se pač ne da nič storiti. Seveda bo maček drug dan še malo večji in kar ne bo šel stran, pa kaj hočemo, saj smo tako navajeni.

Vsak narod ima vlado kakršno si zasluži. Je refleksija kolektivnega ustroja, manifestacija stereotipov, ki jih vsi tako radi skrivamo pred sosedi. Prav udobno je če nekdo misli, odloča in deluje namesto nas. Pa vendar, si ne želite nečesa boljšega zase? Si ne želite, da bi za spremembo bilo malo drugače? Ravno letošnje leto je pravo, da nekaj storite zase. Recimo, da se nehate slepiti. To bi bil kar dober začetek. Da začutite, da niste žrtev, da ste nekdo, ki lahko spremeni stvari na bolje. In da vas nihče ne bo rešil, rešitelj ste vi sami, skriva se pod vso to tančico cone udobja. In verjemite. V boljši jutri, v dajanje, v ljubezen, predvsem pa ne poglejte stran, če vidite da nekaj ni v redu. Bodite luč in se predajte upanju!