Popeljite se na čarobno pustolovščino dokumentarca Samsara (v prevodu vedno vrteče kolo življenja), ki brez besed prikaže čudovito raznolikost ljudi in kultur sveta pa tudi njihovo subtilno povezanost. Svet je lep, začutite ga!
Življenje brez denarja
Ubuntu si prizadeva za družbo temelječo na harmoničnosti različnih posameznikov, družbi temelječi na talentu in sposobnosti posameznikov, ki jo tvorijo, na nenasilju in etičnosti. Več informacij lahko najdete na teh straneh.
Če bi se ljudje zavedali na kakšen način nastaja denar, ki ga vsak dan uporabljajo, za katerim se pehajo, predvsem pa če bi se zavedali vseh posledic uporabe, bi verjetno razmislili dvakrat o njegovi nadaljni uporabi. Precej informacij o nastajanju denarja in njegovi manipulaciji lahko najdete na naših straneh.
Pa vendar nismo edini, ki promoviramo življenje brez denarja. Heidemarie Schwermer in Mark Boyle sta le dva posameznika, ki tak način življenja tudi živita v praksi. Poglejte si še njuno perspektivo:
Heidemarie Schwermer
Mark Boyle
2014 – Leto razvitja, božanskosti in ponovnega odkritja
Naj vas ne zaslepijo novice in strahovi, ki vejejo iz medijev. Mediji poznajo samo strah in temo, le-ta (podobno kot sex) se namreč prodaja za med. Ste morda zasledili, da se katerikoli medij ukvarja s pravimi vprašanji ali celo poskuša najti odgovore nanje? Seveda ne! Morda kateri izmed njih daje upanje v boljši jutri, zgodbe s katerimi si lahko vsi pomagamo? Tudi to ne. Zato pa vam lahko mi posredujemo kakšno lepo misel:
“Zdej pa pejt pa zmagi” članek časnika Finance
Sem pa tja dobimo tudi kakšno zabaven komentar trenutnega družbeno političnega dogajanja.
Že uvodne besede so vredne branja:
“Vladne floskule o zagonu gospodarstva razumete šele, ko vam postane jasno, da samostalnik zagon v tem primeru izhaja iz glagola zagoniti, in ne zagnati.”
in tale…
“Prav tako javni sektor potrebuje dodatne omejitve pri stavki.”
Kot komentar… Zagnati (skozi okno) je tudi pravi glagol za početje te vlade.
Friedrich Nietzche: Tako je govoril Zaratustra
Prolog (4)
Čas je za človeka, da popravi svoj cilj. Čas je za človeka, da poseje seme svojega najvišjega upanja. Njegova prst je še dovolj bogata. Vendar bo ta prst nekoč revna in izčrpana in vzvišeno drevo tam ne bo več moglo rasti. Žal prihaja čas, ko človek ne bo mogel zalučati puščice svojega hrepenenja preko človeka in struna njegovega loka bo pozabila zveneti. Povem vam: vsakdo še vedno potrebuje kaos v sebi, da bi rodil plesočo zvezdo. Povem vam: še vedno imate kaos v sebi. Žal prihaja čas, ko človek ne bo rojeval nikakršnih zvezd. Prihaja čas najbolj prezirljivega človeka, ki ne zmore več prezirati niti sebe. Poglejte! Pokažem vam Zadnjega človeka.
“Kaj je ljubezen? Kaj je stvarstvo? Kaj je hrepenenje? Kaj je zvezda?” vpraša Zadnji človek.
Zemlja je postala premajhna in Zadnji človek poskakuje, tisti ki je vse naredil majhno. Njegova vrsta je neiskorjenjiva kakor bolhe; Zadnji človek živi najdlje.
“Odkrili smo srečo” povedo Zadnji ljudje in pomežiknejo.
Zapustili so regije kjer je težko živeti; kajti potrebujejo toplino. Še vedno ljubijo svojega soseda in se drgnejo obenj; kajti potrebujejo toplino. Postati bolan in nezaupljiv imajo za grešno, hodijo previdno. Malo strupa sem ter tja naredi prijetne sanje. In veliko strupa na koncu za prijetno smrt. Še vedno dela, kajti le-to je zabava. Pa vendar pazi, da zabava koga ne rani. Ne postane ne reven ne bogat, kajti oboje je preveč obremenjujoče. Kdo sploh še želi vladati? Kdo si želi ubogati? Oboje je preveč obremenjujoče. Brez pastirja in ena čreda! Vsi si želijo istega; vsi so enaki; kdor čuti drugače gre prostovoljno v norišnico.
“Nekoč je bil ves svet blazen!” povedo najbolj subtilni med njimi.
So pametni in vedo vse kar se je zgodilo, tako ni konca njihovemu posmehu. Ljudje se še vedno prepirajo, pa se kmalu pobotajo; drugače vznemiri njihove želodce.
“Odkrili smo srečo” povedo Zadnji ljudje in pomežiknejo.
Volilci, volilna pravica in odgovornost
Prvo vprašanje: Ste šli na zadnje volitve?
Drugo vprašanje: Zakaj ne?
Tretje vprašanje: Ali vam je vseeno ker mislite, da vaš glas (itak) ne šteje?
Volilna pravica za vsakega polnoletnega moškega in (predvsem) žensko je relativno nedavna civilizacijska dobrina. Kljub kar nekaterim manipulacijam z volilnimi glasovi, uporabo NLP tehnik nad volilci in raznovrstnimi poskusi omejevanja alternativnih struktur s strani vladajočih, pa so volitve EDINI miren način, da se usmerja usoda v smer, ki si jo želimo. Naši predniki so si pravico do volitev, do obvezujočega mnenja ljudstva, težko izborili, zato je prav nerazumljivo zakaj se ravno v Sloveniji, ki je bila toliko stoletij in tisočletij pod okupacijo različnih narodov, to pravico v tako veliki meri zavrača. Apatija in nezanimanje sta nepredstavljiva, hkrati pa še vedno ljudje – volilci pričakujejo, da se nekaj spremeni. Po drugi strani tisti, ki se vseeno odpravijo volit pogosto volijo PROTI kandidatu z izbiro s strani medijev inducirane alternative ali pa volijo tako kot od njih pričakuje družina, cerkev ali lokalna skupnost. Zakaj vam je pravzaprav tako vseeno? Oblast se boji edino volitev in alternativ, ki bi zrušile njihovo udobno življenje. Natančno ve, da se z odvračanjem pozornosti od pomebnih tem, sprtosti med idologijami, ukrivljanjem percepcije ohranja ljudi v zasanjanem stanju. Za oblast je pravzaprav prav super, da ljudje ne hodijo na volišča, tako je verjetnost, da zmaga neka struja precej večja. Zato volitve niso obvezne, čeprav bi bilo ravno to precej smiselno. Trenutna oblast veliko oblublja že dve leti pred volitvami, naredi bolj malo, na koncu pa se zdi da je vse kot prej oz. slabše. Ko volite izrazite mnenje, ste odgovorni zanj in tudi za nastale posledice. Ko ne volite ste ravno tako (so)odgovorni, pravzaprav v tem primeru niti nimate pravice kritizirat (ne)ukrepe vlade. Voljenje pomeni izraz zaupanja in je dvosmerna cesta. Zaupanje je potrebno zaslužiti in se ga lahko tu vzame! In ko boste želeli dat glas vašemu kandidatu, kateri bo to? Zakaj ravno ta? Ker je lepo oblečen? Morda izobražen? Kaj pa program, temelji na združevanju, ljubezni in odgovornosti? So predstavljeni konkretni ukrepi? Če ste med tistimi, ki dajete prednost vsebini pred konfekcijo imate na tej točki precejšno dilemo. Kakorkoli je že, ne more vam biti vseeno.
Vaš glas še kako šteje! Še posebej če ga date po svoji vesti! Einstein bi rekel, da težko lahko pričakujemo različne rezultate, če vseskozi ponavljamo iste stvari. Pravzaprav se temu z drugimi besedami reče neprištevnost. In sedaj še sklepno vprašanje: kako pa je z vašo prištevnostjo?
Larken Rose – “Železna mreža”
V poti obilja smo dodali nov članek, izsek iz knjige Larkena Rosea “Železna Mreža”, z naslovom “Sporočilo volilnemu govedu”. Kljub nekoliko šokatnemu sporočilu pa je le-ta povsem na mestu. Prijetno branje ;).
Varljiva varnost – članek časnika Finance
Čas za “Reality check”. Všeč mi je, da se takšni članki pojavljajo tudi v “mainstream” medijih, čeprav vsaj pet let prepozno. Pomembno je, da se nekdo naglas vpraša nekaj, kar se večina raje ne bi. Članek je kljub sporočilu seveda zelo previden in kar mu manjka je pošten zaključek. Samocenzura je še vedno premočna.
Seveda vam je večini jasno, da imamo navzdržen sistem, jasno je tudi, da ne bo nikogar, ki bo vplačal vaše pokojnine. Nihče ne bo dal vašim otrokom služb. In zadolžujemo se zgolj zato, da ohranjamo status quo nekih že davno minulih sanj. Oblastniki so se začeli prerivati ob čedalje manjšemu koritu in mirno povozijo celo ustavne določbe (npr. fiskalno pravilo). In nihče vas ne bo rešil. Razpad ni vprašanje, je zgolj vprašanje časa. Zemlja se je spremenila, le vi se ne bi radi! Ali vam je res tako lepo živeti v takem svetu?
Pa vendar, niste nemočni! Rešitev je tukaj pa vendar ne nekje tam zunaj. Rešitev je v vas, rešite se lahko zgolj sami, vendar se je potrebno za to spremeniti, stopiti iz svoje cone udobja. Ali ni bolje da nevzdržen sistem razpade in da prostor boljšemu, trajnostnemu? Ali ni že čas, da se nehate počutiti kot žrtev in končno naredite prvi korak? Ko se boste odločili pri sebi, se bo spremenil tudi svet okrog vas. To je zaključek, ki manjka.
Most mečev
Mnogi se sprašujejo kaj nas (še) čaka, mnogi prestrašeni zaradi vseh “prerokb”, apokalips, propadov, možnih strahot… pa vendar. Kaj se pa zares dogaja? Čas se eksponento pospešuje in v 1994 je bil odprt tudi “Most mečev”, začetek 36 letnega obdobja v katerem se sonce poravna s centrom galaksije, ki hkrati predstavlja začetek in konec 26.000 letnega cikla, precesije galaktičnega enakonočja (tudi galaktične poravnave). Leto 2012 predstavlja vrh tega prehoda in Maji so to vedeli. Predstavlja prečenje od obstoječih starih paradigm na nove. Slej ko prej ga bomo v naslednjih 16 letih vsi prečili, most je tukaj za vse, trenutno ga prečijo stare duše inkarnirane na Zemlji, ki vodijo tudi ostale v svetlobo, jim kažejo pot. Ko enkrat prečite ta most, vam bodo sledili tudi drugi. Prečili bodo v prepričanje nove realnosti, zato je odmetavanje starih tisto kar nas čaka v naslednjih 16 letih. Odmetavanje starih strahov je tisto kar sledi. Most je čudovita reč in stara prepričanja enostavno ne morejo čezenj. Vendar zakaj se mu reče most mečev? Ker je prečenje mostu tudi borba! Noč je najtemnejša ravno pred jutrom in odmetavanje starih prepričanj je največja borba od vseh. Meč pa je tudi simbol resnice. Kar poglejte okoli sebe. Kamorkoli pogledate, karkoli poznate je zlagano, sprevrženo in izrojeno. Most simbolizira tudi moč resnice, maske bodo padle in pravi obraz se bo (končno) pokazal. Tema mostu ne more prečiti.
Poslušajte še kryonovo razlago
Ustvarjaj!
Vsi si želimo pomagati eden drugemu. Ljudje smo pač taki, le če dajemo smo zares srečni. Želimo si živeti na krilih sreče drug drugega, povezani, skupaj. V srcu imamo ljubezen vsega človeštva in moč, moč ustvarjanja, moč ustvarjanja sreče. Imamo moč, da ustvarimo to življenje lepo in svobodno, da naredimo iz njega čudovito avanturo. Imamo moč, da nas združimo v enost in enotnost, moč prijaznosti in nežnosti. Ustvarjaj z nami tudi ti!