Zadolževanje držav je, kot kaže, že nekaj časa mednarodni šport št. 1. Ko pa se debata preseli na osebni dolg znotraj kolektivnega, pa pogosto pojavi v grlu cmok, še posebej ker je ta dolg zelo realen in vpliva na kvaliteto bivanja v državi. Koliko je trenutno osebnega dolga, se pravi dolga države, ki pade na slehernega državljana, je tako pogosto vprašanje. Trenutno znaša dolg Slovenije približno 25mrd, vendar pa se bomo v tem letu še najmanj dvakrat zadolžili. Preneseno na državljana, pomeni ta dolg 12.500€ za vsakega otroka, odraslega, upokojenca. V tem letu tudi zapadejo nekateri stari dolgovi v višini dobre 4mrd, pri čemer si je vlada pustila možnost zadolžitve do 8mrd. Če uporabimo osnove seštevanja (3,5mrd za banke + 4mrd za dolgove + 3mrd za socialne transferje) je država še premalo rezervirala, pri čemer ne bo rešila niti enega samega problema. Se bodo pa obstoječi poglobili. Trditev, da so druge evropske države zadolžene še malo bolj, je prav slaba tolažba, saj v marsikateri bolj zadolženi evropski državi ljudje živijo bolje kot v Sloveniji, saj se tam denar vlaga nazaj v gospodarstvo in ne (zgolj) v socialne transferje. Prav tako NI dobra novica, da so obrestne mere ugodnejše. 4,8 so še vedno strahovito visoke, še posebej če gre za daljša obdobja, kot npr. 30 letne obveznice. Saj še niste pozabili obrestno obrestnega računa, kaj ne? Za pozabljivce… pri 4,8% se izplačilo podvoji v 10 letih, obresti so enake glavnici. Vendar pa se Slovenija zadolžuje s tako lahkoto, kot da bi denar prišel “iz zraka”. Saj res, pa saj čisto zares nastane “iz zraka”, pravzaprav iz ustvarjenega dolga. Ali ne bi bilo veliko lažje če denarja ne bi bilo in bi bila edina kredibilna valuta človeški potencial in sposobnosti? Tako se nikoli nihče ne bi mogel zadolžiti v tujem imenu.
