Sicer nisem prevelik ljubitelj (rumenega) časnika finance, vendar se tam kdaj pa kdaj pojavi tudi kakšna navdihujoča zgodba. Spodaj je samo en delček:
“V komunitaristični družbi, kjer je državljan nekakšen bebček, ki se prijavi na bitko talentov, je prevladujoče prepričanje nenaklonjeno individualnemu uspehu. Ne zgolj zaradi negativne selekcije ali nevoščljivosti – ta nikakor ni slovenska »specialiteta«, pač pa je lastna večini srednjeevropskih, alpskih držav – ampak tudi zaradi privzgojenega egalitarističnega občutka, da smo v svoji majhnosti vsi enaki. To je največja laž, ki nam jo prodajajo od vrtca dalje! Nismo enaki, smo kvečjemu enakopravni. Prav iz različnosti nastajajo velike ideje in uspehi. Zgodba o nekem amaterju, ki so se mu vsi posmehovali, ko je rekel, da bi rad postal operni pevec, ne bi mogla povedati več. To je v bistvu zgodba o vsakem izmed vas, ki skrivate v sebi nekaj dobrega, lepega, plemenitega itd., kar lahko delite z drugimi. Če se le tako odločite.
Nobene želje torej nimam, da bi hodil na kave in izgubljal čas in energijo s političnimi debatami. Nisem poklican, da bi reševal državo. In naj vam zaupam še nekaj: tudi večina od vas, ki to berete, ni. Ampak do tega se boste morali dokopati sami.”
