Verjetno ste bili tudi sami v zadnjih nekaj letih preplavljeni z raznimi dramatičnimi napovedmi prihodnosti. Majevski koledar, 2012, kometi, poplave, biblija, mediji, različni teoretiki zarot… pa vendar ali si je kdo prebral pravo definicijo besede “APOKALIPSA”? No, beseda prihaja iz stare grščine in bi v prostem prevodu pomenila “ODSTIRANJE”, tudi “RAZKRITJE”. Za stara ljudstva je bila “apokalipsa” precej bolj predmetna reč. Kar so zares hotela povedati, je pravzaprav odstiranje usnjenega pregrinjala – metafore za človeško kožo. In če malo bolje pogledamo kontekst te apokalipse oz. njene zadnje bitke – armagedona kot jo razlaga biblija, je razvidno, da naj bi šlo za borbo v zraku – hm… torej zadeva ni fizična, temveč intelektualna, čustvena. Pravi pomen apokalipse torej ni v propadu sveta, temveč v odstiranju tančice in preporodu človeka, rušitev starih dogm in prepričanj. Iz preporoda človeka izhaja tudi preporod sveta. Sedaj niso zgolj mistiki, jogiji, yode in bwane tisti, ki govorijo o tem, temveč počasi za novimi spoznanji caplja tudi navadni človek in, kar je mogoče še bolj pomebno, znanost.
