Zakaj tako hitro zapademo v nestrpnost?

\ by

Se zjutraj zbudite nekam čudne volje, pa vas že premalo sladka kava spravi v živčnost? Takoj zatem naderete še otroke, ki bi še spali, vam se pa (kar nekam) mudi? Vas delajo živčne vozniki na cesti, dež, šef v službi, reality šov v parlamentu, davki in sosedje? Zakaj v časih krize tako hitro postanemo nestrpni?

Zadnji val ektremne nestrpnosti v podobi skrajnih družbenih skupin, uperjenih proti tujcem, romom, črnim, rumenim, drugače mislečim, skratka drugačnim, preplavlja evropo in tudi Slovenijo. Vročekrvni izpadi in vihrajoče zastave so v resnici zgolj posledica, podobno kot je izpuščaj posledica ne-zdravja. Kaj je v ozadju te nestpnosti? Občutek nemoči in (inducirana) prepričanja s strani medijev in izobraževanja, da sami ne moremo nič storiti, ustvarja v nas ogromno nelagodje, ki se v sklepni fazi reflektira v strahu. Strahu pred izgubo varnosti, strahu pred spremembo. In le stežka si priznamo, da več ko razmišljamo o naši nemoči, več strahu ustvarjamo. Potem smo jezni na cel svet. Da bi sprostili to nelagodje iščemo somišljenike, med katerimi se počutimo varne. Disonanca tako vsaj za trenutek postane bolj obvladljiva pa vendar niste s tem nič bližlje svoji odrešitvi. Agonija se le podaljšuje, ko ostajate v tej coni udobja.

Pa vendar…NISTE NEMOČNI! V vsakemu izmed nas je vse potrebno, da se rešimo spon, le zaupajte vase in ne pričakujte, da vas bo rešil nekdo drug. Vi sami ste svoj rešitelj! Dajajte drugim zgled in objemite svojega partnerja, ker vam je pripravil kavo, da ste lahko zjutraj ostali v postelji še 10 minut. Poljubite svoje otroke in jih z nasmehom zbudite. Zahvalite se vsem okoli sebe, saj vam dan naredijo zanimiv in drugačen in povejte šefu, da ima danes prav lepo kravato. Samo kadar dajemo se počutimo zares srečni. In vedno nam drugi vračajo tisto kar dajemo sami. Namesto nestrpnosti ustvarite ljubezen, imejte se radi in drugi bodo imeli radi vas… in dan bo takoj lepši 😉

Da bo dan lepši si sem in tja poglejte neuničljivo navdihujoč optimizem Charlija Chaplina:

Posted in: Izobraževanje, Svet in ljudje

Veš (državljan) svoj dolg?

\ by

Zadolževanje držav je, kot kaže, že nekaj časa mednarodni šport št. 1. Ko pa se debata preseli na osebni dolg znotraj kolektivnega, pa pogosto pojavi v grlu cmok, še posebej ker je ta dolg zelo realen in vpliva na kvaliteto bivanja v državi. Koliko je trenutno osebnega dolga, se pravi dolga države, ki pade na slehernega državljana, je tako pogosto vprašanje. Trenutno znaša dolg Slovenije približno 25mrd, vendar pa se bomo v tem letu še najmanj dvakrat zadolžili. Preneseno na državljana, pomeni ta dolg 12.500€ za vsakega otroka, odraslega, upokojenca. V tem letu tudi zapadejo nekateri stari dolgovi v višini dobre 4mrd, pri čemer si je vlada pustila možnost zadolžitve do 8mrd. Če uporabimo osnove seštevanja (3,5mrd za banke + 4mrd za dolgove + 3mrd za socialne transferje) je država še premalo rezervirala, pri čemer ne bo rešila niti enega samega problema. Se bodo pa obstoječi poglobili. Trditev, da so druge evropske države zadolžene še malo bolj, je prav slaba tolažba, saj v marsikateri bolj zadolženi evropski državi ljudje živijo bolje kot v Sloveniji, saj se tam denar vlaga nazaj v gospodarstvo in ne (zgolj) v socialne transferje. Prav tako NI dobra novica, da so obrestne mere ugodnejše. 4,8 so še vedno strahovito visoke, še posebej če gre za daljša obdobja, kot npr. 30 letne obveznice. Saj še niste pozabili obrestno obrestnega računa, kaj ne? Za pozabljivce… pri 4,8% se izplačilo podvoji v 10 letih, obresti so enake glavnici. Vendar pa se Slovenija zadolžuje s tako lahkoto, kot da bi denar prišel “iz zraka”. Saj res, pa saj čisto zares nastane “iz zraka”, pravzaprav iz ustvarjenega dolga. Ali ne bi bilo veliko lažje če denarja ne bi bilo in bi bila edina kredibilna valuta človeški potencial in sposobnosti? Tako se nikoli nihče ne bi mogel zadolžiti v tujem imenu.

Posted in: Bančništvo, Izobraževanje

Imajo krize kakšen pomen?

\ by

Najverjetneje ste tudi vi med tistimi, ki se sprašujete zakaj raznovrstne krize sploh potrebujemo, zakaj jo morate doživljati ravno vi. Če odštejemo tiste krize, ki so bile načrtno orkestrirane, pa je vsaka kriza (finančna, osebna, družbena itd.) pravzaprav sklepno dejanje spremembe v zavesti, spremembe v prepričanjih. Na najosnovnejšem nivoju nam služijo kot referenčna točka, tudi kot spoznanje česa ne želimo. Problem z ljudmi v splošnem je, da večina ne ve kaj sploh želi. Naša prepričanja obvladujejo naše življenje in še posebej radi se navežemo na stvari in vzorce, ki so v resnici prav slabi, tako za nas same pa tudi za družbo v celoti. Ko se enkrat prepustimo odločitvam drugih, da nam govorijo kaj naj mislimo in počnemo, kljub vsemu udobju s časom ustvari izjemno napetost, saj s tem zatajimo našo enkratnost. Kot del enotne, kolektivne zavesti, vsak posameznik prispeva svojo energijo (pozitivno in negativno) v skupni bazen in ko kolektivno dosežemo kritično maso, se začnejo dogajati spremembe. Spremembe se vedno reflektirajo v spremembi sistema prepričanj (oz. ravno obratno – spremembe so manifestacija sprememb v prepričanjih), ki predstavljajo ustroj posameznika. Krize so vendarle nekaj slabega, boste rekli. Pomislite, bi se bili pripravljeni spremeniti, opustiti vaša obstoječa sistema prepričanj (četudi dobra za vas), če ne bi bili v to prisiljeni? Ljudje se krčevito oprijemamo tistega kar poznamo, čeprav škodljivega in se grozno bojimo nepoznanega. Zato se oklepamo nafte, denarja, nadzora, medijev, prepuščamo odločitve drugim in nas ne zanima kako naše (ne)delovanje vpliva na druge, pozabljamo pa na ljubezen, odnose in naravo. Spremembe so torej naš kompas, govorijo o tem da smo na pravi poti. Le kako bi lahko spoznali svetlobo, če ne izkusimo teme? Po vsaki krizi se stvari hitro začnejo premikati, vedno v smeri spremenjenih prepričanj, seveda pa se ljudje na začetku težko sprijaznijo s spremembo, vendar tudi hitro pozabijo, da so se morali kadarkoli spremeniti. Živimo v zelo zanimivih časih in kot da ne bi bilo dovolj, se čas navidezno še pospešuje. Svet je precej drugačen kot je bil zgolj 10 let nazaj. Trend se bo vsaj še leto in pol stopnjeval, vse do preporoda. Takrat se nam bo zdelo da je bil svet popolnoma drugačen zgolj 2 leti nazaj. To so gotovo zelo razburljivi časi!

Oglejte si še zelo lepo predavanje Richarda Dolana, izjemnega neodvisnega misleca in zgodovinarja, ki lucidno govori o tem in onem, pa tudi o globalnih spremembah. Vredno 2 ur vašega življenja!

Posted in: Izobraževanje, Matrika iluzije

Raztopite epifizo!

\ by

Verjetno ste že kdaj slišali za natrijev fluorid? No če še niste, vam lahko razkrijem, da je to eden najbolj strupenih stranskih produktov in je najpogosteje uporabljan v – zobnih pastah. V nasprotju s splošno dogmo zadeva prav nič ne pomaga pri bolj čistih zobeh, temveč ima zgolj eno samo nalogo – onesposobljanje epifize (češarike oz. tretjega očesa). Epifiza je verjetno najpomembnejša človeška žleza in ustvarja različne spojine, ki vplivajo na vse telo in tudi počutje. Če verjamete (ali pa tudi ne) je to žleza, ki vas lahko naredi večno mlade, poleg tega je direktna manifestacija stanja zavesti in prepričanj. Ste vedeli, da je v marsikateri državi fluorid v zobnih pastah obvezen in velja za kazenski prekršek če ga ne vsebuje (npr. Avstralija)? Se spominjate kdaj ste izgubili žive sanje in ne veste zakaj? Spodaj je prav simpatična razlaga česa se izogibajmo v prihodnje in kaj lahko naredimo sedaj da raztopimo kalcijevo oblogo epifize, ki je posledica uporabe fluorida. Zdrava, presna hrana, gibanje in izogibanje kemičnim spojinam, lahko precej pripomorejo k zadovoljstvu življenja, pa še precej ceneje je ;).

Posted in: Izobraževanje, Matrika iluzije, Zdravstvo

Catch the cash – zgodba z derivativi v Sloveniji

\ by

Poučen članek časnika Finance o zgodbah z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot se derivativom lepo reče, in kako lahko taki posli dramatično ogrozijo ne zgolj podjetje, temveč tudi družine in posameznike. Zanimivo je predvsem dejstvo, da se z derivativi ukvarjajo podjetja, ki imajo pri isti banki posrednici tudi najet kredit. Zaradi izjemne izgube iz derivativnih poslov (čeprav ima banka pri njih dobiček), podjetje ni sposobno odplačevati kredita najetega pri isti banki. Banke torej nimajo nobenega vpogleda kaj počnejo komitentni, ali pa je za dovoljevanje takega početja višji interes. Zanimivo je, da se tudi potrjujejo dejstva navedena v našem prejšnjem članku o derivativih, saj so za večino katastrofalnih rezultatov krivi pravzaprav devizni tečaji. Banke so sicer večino teh kreditov prenesle na DUTB, ki postanejo breme celotnega naroda. Med njimi je tudi več kot pol miljarde terjatev cerkvenega Zvona. Vprašati se moramo – je kaj narobe s to sliko? Zakaj sedaj na slehernega državljana pade obveznost reševanja bančnega tveganja?

Posted in: Bančništvo, Izobraževanje, Matrika iluzije

3,5 mrd zadolžitev Slovenije v januarju 2014

\ by

Če še niste slišali, se namerava v kratkem Slovenska vlada ponovno zadolžiti na (dolarskem) trgu. Številka je nekje poravnana z objavljeno bančno luknjo, AMPAK problem je, da so menda v igri slovenske 30 letne obveznice, po pričakovani 6% obrestni meri. Večina te vlade bo sicer čez 30 let mrtve, bodo pa še kako živi naši otroci na katere bo ta dolg tudi padel. Problem zadolževanja je, da smo se prav pred kratkim v novembru zadolžili za 1,5 mrd (pri čemer javnost ni izvedela kdo je kupec obveznic), ponovno pa se bomo morali nekje v aprilu, predvideno za 4 mrd. S tem bomo tudi prebili mejo 100% BDP in stopili v hiper zadolževanje, saj je ob neukrepanju države na področju javne porabe (predvsem krčenja javne uprave, cone udobja), prosto padajočemu gospodarstvu, z subvencijami in korupcijo močno okvarjenemu trgu, enostavno najlažja in daleč najbolj nevarna pot. Že v tem letu bodo obresti presegle 1 mrd… si predstavljate kaj bi lahko naredili z 1 mrd v gospodarstvu, šolstvu, kulturi? Kakšni so ljudje, ki svoje otroke zasužnjijo z dolgom, zato da se sami ne bi rabili spremeniti? Pomislite kako močno se oklepamo denarja in kaj vse smo zanj pripravljeni storiti…

Posted in: Bančništvo

Kaj ima hladna fuzija (LENR) opraviti z 9/11

\ by

Hm… dobro vprašanje! Poglejte si prispevek Dr. Judy Wood in nekaj “čeljust padajočih” dokazov o dogajanju tistega dne in vzporednicami v raziskavah hladne fuzije. Če povzamem rek Sherlocka Holmsa: “Če izločimo vse mogoče in nemogoče dogodke, karkoli ostane, ne glede kako neverjetno, je resnično”. Hladna fuzija bi sicer pomenila energetsko osvoboditev človeštva, prosto energijo za vse, brez onesnaženja, brez izkoriščanja naravnih virov.

Posted in: Energetika, Izobraževanje, Matrika iluzije

Hvala za vse kavice – članek časnika finance

\ by

Sicer nisem prevelik ljubitelj (rumenega) časnika finance, vendar se tam kdaj pa kdaj pojavi tudi kakšna navdihujoča zgodba. Spodaj je samo en delček:

“V komunitaristični družbi, kjer je državljan nekakšen bebček, ki se prijavi na bitko talentov, je prevladujoče prepričanje nenaklonjeno individualnemu uspehu. Ne zgolj zaradi negativne selekcije ali nevoščljivosti – ta nikakor ni slovenska »specialiteta«, pač pa je lastna večini srednjeevropskih, alpskih držav – ampak tudi zaradi privzgojenega egalitarističnega občutka, da smo v svoji majhnosti vsi enaki. To je največja laž, ki nam jo prodajajo od vrtca dalje! Nismo enaki, smo kvečjemu enakopravni. Prav iz različnosti nastajajo velike ideje in uspehi. Zgodba o nekem amaterju, ki so se mu vsi posmehovali, ko je rekel, da bi rad postal operni pevec, ne bi mogla povedati več. To je v bistvu zgodba o vsakem izmed vas, ki skrivate v sebi nekaj dobrega, lepega, plemenitega itd., kar lahko delite z drugimi. Če se le tako odločite.

Nobene želje torej nimam, da bi hodil na kave in izgubljal čas in energijo s političnimi debatami. Nisem poklican, da bi reševal državo. In naj vam zaupam še nekaj: tudi večina od vas, ki to berete, ni. Ampak do tega se boste morali dokopati sami.”

Posted in: Izobraževanje

Derivativi

\ by

Derivativi ta trenutek predstavljajo veliko večino vseh finančnih instrumentov, niso produkti temveč večinoma predstavljajo upravljanje pogodbenega tveganja in temeljijo na SPOŠTOVANJU obljub danih v derivativnih pogodbah. Ker niso omejeni z fizično podlago (kot npr. krediti, ki so vezani tipično na neko stvar, hišo, avto ipd.) predstavljajo večji del bančnega finančnega trgovanja. Poenostavljeno bi lahko na uporabnike derivativov gledali kot na igralce igre na srečo, pravzaprav si z derivativi pomagajo, da postane tveganje “gamblinga” obvadljivo, blažijo posledice prevelikih izgub. Derivativi so še posebej zanimivi v času ekonomske stagnacije, saj banke raje kot da denar posojajo gospodarstvu in družinam po nizkih obrestnih merah (ki jo predpisuje ECB), trgujejo s tveganji, saj jim to (praviloma) zagotavlja dobičke. To sproži tudi efekt nizke kreditne aktivnosti in vzajemno stagnacijo gospodarstva. Ob pojavu večjega tveganja v času krize, banke raje denarja ne posojajo na kreditnem trgu, saj na kratki rok več zaslužijo na derivativih, čeprav so tam tveganja v resnici večja in uspevajo zgolj tisti špekulanti z boljšimi informacijami. Tako je pač lažje. Po drugi strani lahko na polom vplivajo že povečane obrestne mere. Ker pa so banke pri kreiranju finančnih instrumentov kreativne in pohlep nepredstavljiv, so začele špekulativne derivative združevati tudi z običajnimi finančnimi instrumenti in jih prodajati na globalnem trgu. Ker paketi niso omejeni z stvarnimi elementi, se le-ti napihnejo kot balon, še veliko večji od kreditnega, z globalno prodajo in preprodajo instrumentov pa v njej sodeluje cel svet, posamezniki, podjetja, vlade. Za primerjavo zgolj 4 največje ameriške banke (JPMorgan, Citi, BoA, GoldmanSachs) imajo v lasti 95% vseh derivativnih pogodb v 15x vrednosti ameriškea BDP (vse skupaj cca 250 triljonov, za primerjavo nacionalni ameriški dolg je cca 17 triljonov ). Globalno naj bi bil po nekaterih ocenah trg derivativov večji od kvadriljona (tisoč triljonov) !!!. Večji del vseh derivativov je t.i. “hedge” (medvalutno trgovanje) ki so zelo občutljivi na obrestno mero. Zato tudi vse centralne banke tako zelo tiščijo obrestne mere v “podenj”. Če malo pomislimo se nižajo vse od 2008… To ima hkrati tudi zelo negativne posledice na varčevalce pa tudi ekonomijo, je pa dobro za špekulante. Višja obrestna mera je posledica višje gospodarske aktivnosti, se pravi rasti. V točki ko se začnejo obrestne mere spet višati (kar se je začelo ravno okrog novega leta) so najbolj ogroženi ravno derivativi. Pok balona bi bil globalen in terminalen. V ZDA je poskušal FED z “kvantitativnim olajšanjem” predvsem preprečiti problem s spoštovanjem derivativnih pogodb in domino efekta na hipotekarnih instrumentih in na koncu z likvidnostjo bank. Ustvarili so skoraj triljon fiktivnega denarja in zraka in ga posodili bankam. Nekaj podobnega je počela tudi ECB. V principu mehanizem skozi depreciacijo vrednosti, nižanja cene produkcije, učinkovito prenaša premoženje od družin h korporacijam. Posledica so tudi valutne vojne, saj omogočajo korporacijam da so cenejše pri izvozu.

Finančni svet je izrojen v celoti. Skrajni čas, da začnemo razmišljati o svetu brez denarja!

Poglejte si še več informacij o škodljivosti derivativov.

Posted in: Bančništvo